Tiskane izdaje
Ljubljana – Nekatera podjetja ukinjajo ali zamrzujejo svoj del prispevka, ki ga za zaposlene vplačujejo za dodatno pokojninsko zavarovanje (DPZ). Pojav morda še ni epidemičen, vsekakor pa odvisen predvsem od tega, v kakšnem položaju so posamezna podjetja.
Pri Modri zavarovalnici je, kot je povedala Vesna Razpotnik, izvršna direktorica sektorja za razvoj, trženje in izvajanje zavarovanj, letos izstopilo samo eno podjetje. Večino izstopov so zaznali v zadnjih letih pri skladu KVPS, kjer imajo zaposlene iz klasičnih (nejavnih družb), saj se jim je število zavarovancev skrčilo s 34.000 na 27.876 zavarovancev.
Gotovo pa je Modra zavarovalnica, kjer so v glavnem dodatno pokojninsko zavarovani javni uslužbenci, tista zavarovalnica, kjer so se premije zaradi varčevalnih ukrepov države najbolj zmanjšale. Tako, pravi Vesna Razpotnik, je od 1. julija letos, ko ukrep velja, povprečna premija DPZ za javnega uslužbenca visoka 6,6 evra, izpad premij na mesec pa je zaradi tega zmanjšanja visok okrog 4,5 milijona evrov. Povprečne premije javnih uslužbencev so bile vedno razmeroma nizke, okrog 30 evrov, zdaj pa so strmo padle.
Pri Pokojninski družbi A je povprečna premija, ki jo vplačujejo podjetja, visoka 65 evrov, najnižja pa 26,8 evra na mesec, je odgovoril predsednik uprave dr. Peter Filipič. V tej družbi tako kot pri Modri zavarovalnici ne zaznavajo izstopov podjetij iz dodatnih pokojninskih načrtov, saj je tudi pri njih izstopilo zgolj eno podjetje. Toda, kot pravi Filipič, je za podjetje tovrstno plačevanje premij za svoje zaposlene strošek, ki je lahko na letni ravni visok nekaj sto tisoč evrov. V času krize so to lahko tudi za podjetja pomembna likvidnostna sredstva. V tem je torej iskati razlog, zakaj se ponekod odločajo za izstop ali začasno zamrznitev vplačevanja premij.
Manj dvigov in izstopov, večja socialna varnost
Iz dodatnega pokojninskega zavarovanja so bežali tudi sami zavarovanci, ki niso počakali na rento, ampak so namensko privarčevana sredstva po desetih letih dvignili. Zlasti ko so se od leta 2011 iztekala prva desetletna obdobja za tovrstno zavarovanje. Filipič pravi: »Čim bolj se bodo zaposleni zavedali te ugodnosti in jo tudi želeli – ne pa dvigovali sredstva za druge namene – višja je verjetnost, da se bo to zavarovanje razvijalo, večja bo socialna varnost upokojencev. Zbrana sredstva DPZ pa bodo tako kot v razvitih državah pomemben dolgoročni vir za financiranje infrastrukturnih naložb.« Samo za ponazoritev: iz sklada KVPS pri Modri zavarovalnici so po izteku 120 mesecev (10 let) izplačali 114 milijonov evrov; toliko so torej bili vredni izstopi zavarovancev.
Epidemije izstopanja podjetij iz pokojninskih načrtov ni zaznati, kar je odvisno tudi od kondicije družb, ki so vključene v načrte pri posameznih izvajalcih. Filipič pravi: Portfelj naših podjetij je kvaliteten. Seveda pa bi bilo po njegovem mnenju prav, da bi tudi zaposleni bolj cenili pripravljenost podjetij, ki že plačujejo del tega zavarovanja in bi se tudi sami odločili za vplačevanje drugega dela premije. Tako za zaposlenega kakor za podjetje je to tudi davčno ugodno, pravi Razpotnikova, saj si podjetje lahko z vplačili znižuje davčno osnovo, zanje ne plačujejo prispevkov, deloma pa je davkov oproščena tudi izplačana renta.
Kako visoke so rente
Višina rente je med drugim odvisna od tega, za kakšen tempo izplačevanja se posameznik odloči. Če ima 500 evrov pokojnine, je renta, visoka 10 odstotkov tega zneska, že kar lepo izboljšanje pokojnine, poudarja Filipič. Povprečna doživljenjska renta zavarovancev Modre zavarovalnice je 47 evrov, a se največ odločajo za pospešeno izplačevanje rente za krajše obdobje od dveh do petih let, zato so v tem času tudi rente precej višje: v povprečju 135 evrov na mesec. Pri Pokojninski družbi A pa je na primer za vplačilo 83 evrov premije, ki je zaposlenega stalo 41 evrov, mogoče dobiti povprečno enakomerno rento 50 evrov, pospešeno pa v višini 250 evrov.
