Podjetniki začetniki so pogosto uspešnejši od velikih

Darwinov nauk velja tudi v poslovnem svetu. Dolgoročno preživijo le najbolj prilagodljiva podjetja. Celo velikim korporacijam z milijardami evrov prometa ne gre vedno vse po načrtih in bi rade poslovale drugače. Še več, nekateri velikani se v želji po boljšem poslovanju ozirajo po hitro vzpenjajočih se novincih v poslu. Le kaj se lahko naučijo od njih?

Vsako poslovanje je mogoče izboljšati in narediti še bolj učinkovito ter dobičkonosno. V sodobni, digitalni ekonomiji so poslovni uspehi tesno povezani s hitrostjo izvajanja storitev, hitrim prodorom izdelkov na trg, personalizacijo ter ponujanjem izdelkov in rešitev, pisanih na kožo uporabnikom. V tej tržni bitki je uspešnih čedalje več podjetnikov začetnikov, tako imenovanih start-upov, ki s svojimi inovacijami prepričajo potrošnike. Medtem ko nekatera velika podjetja v želji po prevzemu njihovih idej ter rešitev malčke preprosto kupijo in upajo, da bo integracija postregla z ustreznimi sinergijami, se poskušajo druga le zgledovati po njih.

Največja težava, s katero se srečujejo številna velika podjetja, je sledenje vnaprej določeni poti. Dinamika trgov je danes v nekaterih panogah naravnost strašljiva, zato starejše strategije in pristopi preprosto ne delujejo (več). A velika podjetja težje odstopijo od načrtov, tudi če vedo, da ti niso več optimalni ali celo dvomijo o njihovi pravilnosti. Zagonska podjetja pa blestijo prav v svoji sposobnosti hitrega prilagajanja novim razmeram – hitreje prilagajajo svoje izdelke in rešitve, tržni nastop ... Velika podjetja bi zato morala postati bolj samokritična – če ugotovijo, da pretekle odločitve ne prinašajo rezultatov, je treba poseči po spremembah.

Hitrost in prilagodljivost vodita do učinkovitosti

V večjih poslovnih okoljih trpi tudi učinkovitost dela. Zgovoren primer je že elektronska pošta. Medtem ko se zaposleni v manjših poslovnih skupnostih po prejemu e-sporočila takoj lotijo dela, v večjih sistemih zaposleni e-pošto izkoriščajo za prelaganje odgovornosti in iskanje »izvajalca naloge«. Posamezno sporočilo se tako lahko spremeni v pravo dopisno sejo.

Če je v preteklem stoletju veljalo, da hitrost prinaša napake in težave, danes to ne drži. Hitrost poslovanja prinaša predvsem vrednost – čim hitreje uspemo stranki dobaviti pravi izdelek ali rešitev, bolj uspešni bomo. Gre za svojevrstno umetnost, ki zahteva precej prilagodljivosti na številnih področjih, delovni čas in struktura stroškov sta, denimo, dve izmed njih.

Ne glede na to, za kakšno vrsto podjetja gre, povsod je pomembna motivacija zaposlenih, saj morajo ti delo videti bodisi kot izziv bodisi kot zabavo. Korporativna kultura je še toliko bolj pomembna v velikih korporacijah, saj je treba vzpostaviti razmere, kjer si bodo zaposleni vsak dan sproti prizadevali za osvajanje strank in trga (ali najbrž kar sveta). V štiričlanskem poslovnem okolju pa je že navzočnost šefa dovolj, da so zaposleni »pridni«.

Podjetnike začetnike pogosto odlikujeta zanos in energija, ki prinašata izjemno produktivnost. A tudi ta podjetja prej ali slej zrastejo. Najboljša med njimi imajo skupni imenovalec – privabljajo jasne vodje in ključne odločitve prepustijo le peščici ljudi. Pomembna lekcija, ki jo lahko velika podjetja odnesejo od malih, je prav na področju omejevanja birokracije, potrjevanja in poročanja. Po tem vzoru nekatera velika podjetja že sestavljajo manjše delovne skupine zaposlenih, ki so precej avtonomne z vidika poslovnih odločitev.

Le malo podjetij danes razume vrednost, ki se skriva v delu od doma ali delu na daljavo. Koristno je sodelovanje strokovnjakov iz vsega sveta, saj ti delajo ob vseh mogočih in nemogočih urah. Velika podjetja ogromno časa izgubijo s sestankovanji, zaposleni pa že pri poti na delo. Osebni stik je sicer pomemben, a prilagodljivost dela na daljavo je lahko še precej bolj učinkovita.

Majhne naložbe in ciljno trženje

Mala podjetja imajo omejena finančna sredstva. A prav manjše naložbe najhitreje dajo rezultate. Nasprotno pa velika podjetja skorajda vse naložbene odločitve analizirajo z vseh koncev, pri čemer se še vedno neredko odločijo napačno (predvsem na račun napačnih podatkov). Z majhnimi in hitro vrtečimi se naložbami se podjetniki začetniki tudi hitro učijo in bolje razumejo, kaj na trgu deluje in kaj ne. V ospredje stopa ciljno trženje; generične oblike celostranskega oglaševanja v časopisih so preteklost, podjetja se usmerjajo na družabne medije in natančno merjenje na posameznike – ponavadi takšno naložbo v oglaševanje bistveno hitreje povrnejo.

Velika podjetja s svojimi pravili in omejitvami neredko »dušijo« inovacije. Tako, denimo, želijo imeti popoln nadzor nad vsakim zapravljenim evrom – ta mora biti natančno opredeljen, analiziran in optimiziran. A v tem procesu se izgubi inovativnost, ni prostora za dozorevanje idej in preizkušanje novih možnosti. Številnim podjetnikom začetnikom pa je uspelo svoj tržni preboj napraviti prav po zaslugi eksperimentiranja in odkrivanja novih stvari.

Inovacije in produktivnost v velikih podjetjih dušijo že notranja pravila in procesi – stalne omejitve in potrditve pač niso področje, kjer bi uspevala domišljija in drznost.