Tiskane izdaje
»Skupna značilnost ključnih ljudi v podjetniških družinah je kronično pomanjkanje časa. Da so uspešni, morajo ves svoj čas namenjati poslu. Posledično niso dovolj dosledni na drugih področjih, tudi pri upravljanju premoženja ne,« trdi Samo Lubej, ki je v tem prepoznal svojo novo podjetniško idejo.
Kot solastnik in oziroma ali startup menedžer je v 20 letih sodeloval pri zagonu že devetih podjetij. Pred 13 leti je denimo ustanovil podjetje Finančni center, prek katerega je prvi v Sloveniji ponudil storitev plačljivega naložbenega svetovanja. Zdaj je Lubej, ki je eden najprepoznavnejših strokovnjakov s področja financ in premoženjskega svetovanja pri nas, ustanovil prvo družinsko pisarno (Family office, FO).
»Namen je prevzeti celovito vodenje in urejanje vseh finančnih in nefinančnih vidikov premožnega posameznika in oziroma ali družine ob upoštevanju podjetja oziroma deležev v podjetjih,« pojasnjuje Lubej, cilj pa je sprostiti čas in poskrbeti za ustvarjeno premoženje.
Naloga: ohranjanje podjetnikovega premoženja
Koncept je v razvitem svetu znan in ga družine z uspešnim poslom vse pogosteje uporabljajo. Menda tudi nekatere slovenske, ki so storitev poiskale v tujini. V poročilu, ki ga je leta 2013 izdala vodilna globalna družba na tem področju EY v sodelovanju s Credit Suisse in univerzo St. Gallen, lahko beremo, da je to najhitreje rastoča vrsta upravljanja financ v svetu.
Po ocenah je leta 2013 v svetu delovalo več kot 3000 družinskih pisarn, več kot polovica jih je nastala v zadnjih 15 letih. Lubej navaja, da jih v Evropi ta čas deluje okoli tisoč in da se ta industrija hitro razvija v regijah, kjer so ekonomije v zadnjih desetletjih doživele preboj. »Takšno povpraševanje je logično, saj je posledica rasti in razvoja ekonomij tudi nastanek sloja premožnih ljudi, ki te storitve potrebujejo.«
Do leta 2025 se bo po pričakovanjih število ponudnikov podvojilo, nekateri kritiki pa opozarjajo predvsem na nereguliranost področja.
Paul Tramontano, direktor ene največjih FO na svetu, svojim strankam pravi, da so bili uspešni pri ustvarjanju bogastva, naloga njegovega podjetja pa je, da jim to bogastvo pomaga ohraniti. Lubej pojasnjuje, da podjetniki pogosto izgubljajo težko prigarani denar ali celo premoženje postavljajo na kocko, ker zaradi pomanjkanja časa ali neobveščenosti sprejemajo finančne odločitve, ki jim jih ponudi najprepričljivejši oziroma najvztrajnejši tržnik, ne glede na to, ali so zanje smiselne. Nekaterih odločitev pa sploh ne sprejmejo, ker niti ne razmišljajo o njih, mogoče ne vedo, da obstajajo.
Med podjetjem in ponudniki
Ključna naloga FO je skrb za premoženje, izhaja pa iz dolgoročnih naložbenih načrtov, v katerih s stranko opredeli naložbene cilje, strategijo doseganja teh ciljev, razporeditev sredstev, izpostavljenost tveganjem. Vključeno je tudi davčno svetovanje, upravljanje tveganj in zavarovanja, davčno svetovanje, urejanje stvari v zvezi z dedovanjem, tudi poročanje in vodenje evidenc, upravljanje voznega parka in luksuznih dobrin, urejanje izobraževanj.
»Finančna pisarna sestavi koledarček pomembnih datumov: kdaj poteče depozit, kdaj je treba podaljšati katero zavarovanje ali morda skleniti novo, pozorni so, kdaj se spremeni neka okoliščina v družini, zaradi katere produkti, ki jih družina uporablja, morda niso več primerni, sodelujejo pri prodaji nepremičnin,« pojasnjuje Lubej in poudarja, da je njihova naloga svetovalna. Namesto podjetnika raziščejo trg, od več ponudnikov določene storitve zahtevajo ponudbe, med katerimi se stranka nato odloča.
Če je treba prodati nepremičnino, se povežejo z nepremičninskimi agenti, našteva sogovornik, da je FO vmesni člen med podjetnikom in ponudniki. »S storitvami, ki jih ponuja FO, podjetnik prihrani od dva do tri tedne časa v letu dni, denarni prihranek pri storitvah pa je vsaj tolikšen, kot je strošek družinske pisane, ocenjuje Lubej.
Izkušnje podjetnikov
Pri dveh naključno izbranih podjetnikih, Sabini Sobočan, direktorici Varisa, ter Marku Lotriču, generalnem direktorju družbe Lotrič Meroslovje smo preverili, koliko pozornosti namenjata osebnim financam. Sobočanova, sicer revizorka, je povedala, da spremlja trg, zbira različne ponudbe in temu področju namenja dovolj pozornosti. Po drugi strani je Lotrič priznal, da za te stvari zmanjkuje časa.
»Bolj mačehovsko se vedem do sebe kot do podjetja. Niti ne pomislim na te stvari,« se je spomnil na nekoč pridobljeno bančno kartico, »kar imam jo, realne potrebe pa ne preverjam.« Verjame, da bi lahko optimiral produkte, ki jih ima, a je podjetje na prvem mestu. »Če nekaj delaš 20 ali 30 let, se na to navadiš, nase pa pozabiš. Stvari, ki jih imamo v podjetju dobro urejene, jih pri sebi nimam. Res je zanimivo in ni prav,« je ugotovil Lotrič in ugotovil, da bi bilo smiselno urediti tudi to, da bi v primeru, če nekaj časa ne bi mogel v službo, njegov pooblaščenec lahko dobil geslo njegovega računalnika in podobno.
