Podjetniške zvezde: KMK Box − embalaža iz polipropilena je trg, ki raste

»Samo iz Nemčije dobimo od avtomobilskih proizvajalcev po 30 povpraševanj za naše izdelke na dan. Potem od tega ostane res samo pet ali šest naročil, ampak posel je iz dneva v dan večji. Če bomo izkoristili možnosti, ki se nam ponujajo, se bo naše podjetje še močno povečalo.«

Tako optimistično zre v prihodnost Valter Krmac, direktor in (poleg prokurista Igorja Morgana) solastnik najbolj uspešnega izolskega podjetja, o katerem večina Slovencev ne ve nič, čeprav posluje že 18 let. KMK Box je »odkril Ameriko«, ko se je lotil izdelave polipropilenske embalaže.

»Pri poslu je poglavitno, kako ideje spraviti na trg,« razlaga direktor primorske gospodarske gazele. »Poglejte našo malo plastično krmilnico iz polipropilena, ki si jo je zamislil starosta slovenskih inovatorjev Peter Florjančič. Ideja je odlična, izdelek tudi, vendar zanj že nekaj časa ne najdemo prave poti na trg. Ptičjo hišico preprosto prilepimo na zunanjo stran okna na steklo, vanjo nasujemo sončničnih semen in potem si lahko iz stanovanja udobno vsak dan ogledujemo ptičke, ki pridejo zobat. Hišice so lahko tudi okras, spominek (odvisno od poslikave). Mislili smo, da bo posel šel kot po maslu, ampak trga še nismo zdramili. Takih idej imamo veliko in slejkoprej se katera prime,« pripoveduje Krmac.

KMK Box je nastal leta 1996 in se je sprva ukvarjal z embalažo iz kartona. Veliki Valkarton jih je kmalu opozoril, da je bolje, če pozabijo na ta trg. Potem je Krmac ugotovil, da italijanski Zanussi za hladilnike izdeluje hrbtišča iz polipropilena. »Pomislil sem na Gorenje, kjer so hrbtišča izdelovali iz navadnega kartona, oblečenega v aluminij. Polipropilena še niso poznali. Eno leto je trajalo, da sem prepričal vodje nabave in razvojno službo. Po prvih poskusih je potem trajalo samo nekaj mesecev, da so začeli izdelovati hrbtišča iz novega, veliko uporabnejšega materiala. Postopoma smo postali edini dobavitelj tega elementa za Gorenje.«

Začetek je bil seveda tvegan. Investirati so morali kakih 100.000 tedanjih nemških mark, kar bi verjetno bilo primerljivo z današnjimi 100.000 evri. Za začetnika je to velik denar. Še posebej če ne veš, kako se bo posel obnesel. Gorenju je sledilo podjetje Tuba, ki je za farmacevtsko industrijo izdelovalo tubice, potrebovali pa so embalažo iz sterilnega materiala.

Pol milijona evrov embalaže za Mercedes

Valoviti propilen so začeli leta 1958 izdelovati Italijani in ga sprva uporabljali omejeno v steklarski industriji (za vmesne vloge med steklenimi ploščami). Veliko kasneje ga je opazila avtomobilska industrija. Dobavitelji komponent za tovarne avtomobilov zlagajo vgradne komponente v embalaže, ki so različnih oblik, velikosti, barv, dizajnov ...

V Izoli izdelujejo več kot sto ali dvesto različnih embalaž za te izdelke. Največji kupec te embalaže je nemško podjetje Antalis, ki dobavlja Mercedesu, BMW, Audiju, Porscheju ... Samo Mercedes naroča v Izoli za pol milijona evrov embalaže in posel povečuje, saj se je začel pred kratkim. Antalis je kupec kakih 30 odstotkov proizvodnje KMK. Na drugem mestu je Cimos s približno 20 odstotki nakupa, Gorenje predstavlja danes le še 15 odstotkov posla. Tu so še Hella Saturnus, LTH Škofja Loka, Odelo Prebold, Kolektor, Revoz ...

Iz polipropilena, ki ga obogatijo s filcem, izdelujejo del prtljažnika avtomobilov. Vse več je izdelkov notranje avtomobilske opreme. S povpraševanjem se povečujejo tudi inovacije na področju oblikovanja in lastnosti polipropilena. Nekateri uporabniki zahtevajo, da ta material ni gorljiv, drugi določeno energijsko učinkovitost, da torej ne prepušča toplote. Vse bolj po njem povprašuje živilska industrija. V polipropilen pakirajo gojene šparglje iz Južne Amerike. Tudi ribe. V Italiji izdelajo samo za kmetijstvo kakih 90 milijonov zabojčkov ali škatel, a le tridesetinka te embalaže je doslej iz polipropilena. Za ribiško predelovalno in prodajno industrijo zdaj iščejo rešitev, da bi bil pladenj, na katerem bi bile ribe, sposoben vpijati tekočino, in tako bi riba ostajala na suhem ...

»Neslutene možnosti so v gradbeništvu. Na primer pri opažih za temelje, kjer tak material pustijo kar v zemlji, kjer sčasoma izgine, saj ga je mogoče izdelati tudi v razgradljivi obliki. Velike možnosti so v pohištveni industriji, doslej se z njim še nismo resneje ukvarjali. Izdelali smo le otroški obešalnik, ki mu pravimo »butler«, in različno velike škatle, ki jih lahko postaviš pod posteljo – zapolniš prazen prostor in ga izkoristiš za spravilo različnih predmetov,« pravi Krmac.

Narediti želijo tudi vsebinski preskok pri svojem delu. Ne bi bili samo izdelovalec embalaže po naročilu naročnikov, temveč ponudnik rešitev. »Naj kupci povedo, kaj bi potrebovali, bomo že mi poiskali rešitev zanje: najprimernejši material, obliko, način, najboljšo rešitev embalaže. Ponudili bomo celovit paket storitev s področja embaliranja. V razvoju dela šest ljudi, v glavnem takih, ki rišejo, toda k sodelovanju vabimo zunanje sodelavce, inovatorje in oblikovalce.«

V KMK Box je zaposlenih 70 delavcev, od tega približno 30 študentov in pogodbenih delavcev. Že prihodnje leto bodo redno zaposlili 20 ljudi. Še več bi jih, če bi bil trg delovne sile fleksibilen. »Vseh ne moremo zaposliti redno, ker tudi naša proizvodnja iz različnih razlogov na trgu niha. Zato bi bilo nujno, da bi namesto pogodbenega dela zaposlovali za določen čas. Tudi sam imam zelo nizko plačo. Verjetno je najnižja v podjetju, saj prejmem 700 evrov neto. To delavci vedo. Vedo pa tudi, da se lahko poplačam iz dobička, da je torej moje nagrajevanje odvisno od uspeha. A tudi dobička ne črpam več, kot potrebujem za življenje. Večino ga usmerjamo v nadaljnji razvoj. Letos bomo dosegli sedem milijonov evrov prihodkov in med 500.000 in 600.000 evri čistega dobička, od katerega pa bomo morali skoraj polovico odpisati na račun prisilne poravnave v Cimosu. Nemalokrat smo odvisni od poslovanja svojih partnerjev. K sreči sta zdaj Cimos in tudi preostala avtomobilska industrija zelo redna plačnika,« pravi Krmac.

Njihov razvoj je odvisen tudi od prostorov. V Izoli so hoteli kupiti 2500 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo nekdanje Male opreme, ki je last Mercatorja, vendar se je Mercator premislil in jim prostora ni prodal. Zdaj na obalnem ali kraškem območju iščejo nove (poceni) proizvodne prostore. Zelo verjetno je, da bodo vsaj del proizvodnje (za hrbtišča hladilnikov) preselili v Srbijo, kjer se jim odpira tudi trg.

Po drugi strani pa se zelo resno dogovarjajo s strateškim poslovnim partnerjem iz tujine, ki bo tako ali drugače vstopil v družbo, in bodo skupaj bistveno krojili prihodnost KMK Boxa. »Ne moremo še govoriti, katero je to veliko podjetje. Izdeluje podoben material, kot ga imamo, in je dejavno še na veliko drugih področjih,« pravi Krmac.

Potrebovali bi 10.000 kvadratnih metrov prostora

»Če nam uspe pri samo dveh ali treh novih proizvodih, kar se lahko zgodi že prihodnje leto, potem naše proizvodnje ne bo za deset milijonov, ampak za sto milijonov evrov na leto. Vsa leta (razen kriznega 2008) dosegamo visoko rast, zadnji dve leti 20-odstotno. Za 2015 smo načrtovali zadržano petodstotno, vendar vem, da imamo možnost spet za petino povečati obseg prodaje. Nerazporejenega dobička imamo 2,5 milijona. Želimo ga investirati v novo tehnologijo in, kar je zdaj že nujno – v nove proizvodne hale. Potrebovali bi deset tisoč kvadratnih metrov prostora,« ugotavlja vodja podjetja, ki je (kar je zanj najpomembnejše) zraslo »iz garaže« in premagalo večino začetnih težav.