Gasilci ne morejo brez njihove opreme

Gornja Radgona – V 70. letih prejšnjega stoletja so bile preproste nadgradnje tovornjakov TAM-2000, popularno imenovanih Tamičev, prva serijska proizvodnja v radgonskem podjetju Avtoradgona. Po njenem propadu in stečaju v 90. letih je program nadgradenj leta 1997 prevzelo podjetje Mettis International.

Zdaj se družba imenuje Rosenbauer in je zelo uspešna članica vsem gasilcem dobro znanega avstrijskega koncerna Rosenbauer, največjega svetovnega proizvajalca gasilskih vozil in opreme ter specialnih vozil za letališča. Vse od prevzema je v vodstvu družbe Marjan Cvikl, ki je zdaj njen direktor.

Že pred prevzemom je družba Mettis sodelovala pri proizvodnji nadgradenj v Gornji Radgoni, tudi ko je to za kratek čas prevzelo podjetje TAM Bus. Ko so leta 1997 skupaj z avstrijskim proizvajalcem gasilskih lestev Metz ustanovili Mettis International in prevzeli proizvodnjo v Gornji Radgoni, so po pripovedovanju Marjana Cvikla sprva le obnavljali stara gasilska vozila.

»Od nemškega trgovca, ki jih je kupoval po vsej Nemčiji, smo takšna vozila kupovali, jih povsem razdrli, generalno obnovili in prodajali nazaj v Nemčijo ali pa v tretji svet. Pozneje smo začeli izdelovati nove podaljšane kabine za gasilska vozila za druge proizvajalce in postopoma tudi drugo.«

Milan Cvikl Foto: Tadej Regent/Delo

Že zelo zgodaj so začeli proizvajati posamezne potrebne dele gasilskih vozil za avstrijski Rosenbauer. Ta je leta 1998 celo prevzel polovičnega solastnika Mettis International, avstrijsko družbo Metz, in tako za šest let postal Mettisov polovični lastnik. Toda leta 2004 so prevzeli Rosenbauerjev 50-odstotni delež in Mettis International je bil naslednjih osem let družba v povsem slovenski lasti.

»V tistem času smo kar 60 odstotkov naše proizvodnje prodajali Rosenbauerju in to se je leta 2012 pokazalo za slabo. V koncernu so se takrat namreč znova začeli zanimati za prevzem večinskega deleža v našem podjetju, in da bi nas lažje prepričali, so umetno drastično zmanjšali naročila. Zaradi velike odvisnosti od teh naročil smo v letih 2012 in 2013 poslovali z izgubo in prevzem je uspel. Zdaj je koncern Rosenbauer naš 90-odstotni lastnik, a zamer ni in zadovoljni in ponosni smo, da smo del tako velikega koncerna,« pravi Cvikl.

Nišna proizvodnja

Koncern Rosenbauer je za tako nišno proizvodnjo, kot so gasilska vozila in oprema, resnično velikan in je s 3200 zaposlenimi ter z 860 milijoni evrov letnih prihodkov največji proizvajalec takšne opreme na svetu. Po svetu ima šestnajst proizvodnih obratov - tri v Avstriji, tri v Nemčiji, štiri v ZDA, po enega pa v Italiji, Španiji, Rusiji, Saudski Arabiji, Singapurju in seveda v Sloveniji.

Slovenska družba je s svojimi stotimi zaposlenimi v primerjavi s celotnim koncernom sicer majhno podjetje, vendar je ob Rosenbauerjevem prevzemu štela še bistveno manj zaposlenih, le 31. Število ljudi se je povečevalo vsako leto, rasli so tudi prihodki - od 5,2 milijona leta 2012 na 8,88 milijona evrov leta 2015, lani pa so zaradi pripojitve prodajnega podjetja MiStar prihodki poskočili kar na 15,27 milijona evrov.

5 do 10 strojnih inženirjev, avtoličarjev, avtoelektričarjev bi takoj zaposlili

»Dela imamo vse več in ustreznega kadra nam nenehno primanjkuje. Čeprav nas je zdaj že sto, bi takoj potrebovali še pet do deset ljudi: strojnih inženirjev, avtoličarjev, avtoelektričarjev in drugih.«

Ker so zaradi rasti tudi prostorsko že precej na tesnem, bodo letos dogradili 1000 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in zgradili razstavno-prodajni salon za manjšo opremo za gašenje in reševanje. V družbi se namreč poleg proizvodnje ukvarjajo tudi s prodajo izdelkov vseh članic koncerna na območju nekdanje Jugoslavije in Albanije.

Foto: Tadej Regent/Delo

Sicer pa so v proizvodnji precej specializirani in kar 55 odstotkov prihodkov ustvarijo z izdelavo polipropilenskih rezervoarjev za vodo za gasilska vozila in z izdelavo podaljšanih kabin. »Deloma izdelujemo oziroma sestavljamo tudi celotna gasilska vozila, moj cilj pa je, da bi jih še več,« pravi Marjan Cvikl.

Ponosen na dve robotizirani liniji

Lastne razvojne službe v podjetju sicer nimajo, kljub temu pa njihov konstrukcijski oddelek pomaga pri skupnem razvoju nekaterih izdelkov oziroma vozil na ravni koncerna, direktor Cvikl pa je še posebno ponosen na dve robotizirani liniji za izdelavo polipropilenskih rezervoarjev.

»Liniji smo si zamislili sami in ju prilagodili posebnostim obdelave polipropilena ter vanju vgradili robote japonskega proizvajalca. S takšno avtomatizacijo pa ne mislimo nadomeščati in odpuščati delavcev, ampak jim hočemo samo olajšati delo. Naš cilj je, da bi število zaposlenih ostalo enako kot zdaj ali bi se povečevalo, zaradi krajšega časa proizvodnje rezervoarjev pa bomo iskali več naročil.«

Foto: Tadej Regent/Delo