Tiskane izdaje
Ljubljana - Mala in srednje velika podjetja (MSP) povezujemo s podjetništvom, ki ima pomembno vlogo pri pospeševanju gospodarske rasti in ustanavljanju novih delovnih mest. Obstajajo različne definicije podjetništva; Eurostatov in OECD-jev projekt o podjetništvu (EIP - Entrepreneurship Indicator Programme) definira podjetništvo kot pojav, povezan s podjetniško aktivnostjo; podjetniška aktivnost pa je podjetniško delovanje posameznikov s prizadevanjem za ustvarjanje vrednosti (z ustanavljanjem ali širitvijo gospodarske aktivnosti) z identificiranjem novih proizvodov, procesov ali trgov.
Pomen MSP v Sloveniji prikazujemo z vidika vloge MSP v gospodarstvu in njihove poslovne dinamike. MSP smo opredelili kot podjetja z do 249 oseb, ki delajo, ter jih ponekod nadalje razdelili na mikropodjetja (manj kot 10 oseb, ki delajo), mala podjetja (10-49 oseb, ki delajo) in srednje velika podjetja (50-249 oseb, ki delajo).
Vloga MSP v gospodarstvu
MSP so med podjetji daleč najštevilnejša; v letu 2012 jih je bilo v Sloveniji v nefinančnih poslovnih dejavnostih med vsemi aktivnimi podjetji 99,8 odstotkov (119.419 podjetij s pretežno tržno dejavnostjo). Z vidika dejavnosti so MSP v letu 2012 prevladovala v vseh področjih dejavnosti, v dejavnosti gradbeništvo ter storitvenih dejavnostih pa so predstavljala praktično vsa podjetja (99,9 odstotkov). MSP so v letu 2012 zaposlovala povprečno po 4 osebe, ki delajo, velika podjetja pa povprečno 706 oseb, ki delajo. Največja MSP po številu oseb, ki delajo, so delovala v dejavnosti industrija.
Vloga MSP se zmanjša, če pogledamo druge podatke. Ta podjetja so namreč zaposlovala 72,3 odstotka oseb, ki delajo in ustvarila 67,9 odstotkov prihodka od prodaje ter 62,8 odstotkov dodane vrednosti v stroških faktorjev. V letu 2012 se je v primerjavi z letom 2008 število MSP sicer povečalo za dobrih 10 odstotkov, vendar so ta podjetja zaposlovala za 7,5 odstotkov manj oseb, ki delajo in ustvarila manj prihodka od prodaje ter manj dodane vrednosti.
Število velikih podjetij se je v obdobju 2008-2012 zmanjšalo za 16,7 odstotkov.
Največ oseb, ki delajo, so zaposlovala MSP, ki so opravljala storitvene dejavnosti (55,8 odstotkov), od tega v trgovini 82.322 oseb, v drugih storitvah pa 149.585 oseb. MSP v industriji so zaposlovala 124.475 oseb, ki delajo.
Prispevek MSP k dodani vrednosti je bil v letu 2012 za skoraj 10 odstotnih točk nižji kot njihov prispevek pri zaposlenosti. Na to je vplivala nižja produktivnost dela v MSP; ta se (merjena z dodano vrednostjo na osebo, ki dela) povečuje z velikostjo podjetja.
Dodana vrednost večja v velikih podjetjih
Dodana vrednost na osebo, ki dela, je v MSP, ki so opravljala nefinančne poslovne dejavnosti, v letu 2012 znašala 25.911 evrov in je bila za 35,4 odstotka nižja kot v velikih podjetjih. V vseh štirih skupinah dejavnosti (industrija, gradbeništvo, trgovina in druge storitve) je bila dodana vrednost na osebo, ki dela, večja v velikih podjetjih kot v MSP.
Tudi v povprečju držav članic EU so v letu 2011 prevladovala MSP (99,8 odstotkov). MSP v EU nimajo tako pomembne vloge kot v Sloveniji, saj so v EU zaposlovala manj oseb, ki delajo (67,2 odstotka), in ustvarila manjši delež dodane vrednosti (57,9 odstotka) in prihodkov od prodaje (55,8 odstotkov prihodkov od prodaje). Z vidika ustvarjanja prihodkov imajo MSP pomembno vlogo v petih državah članicah EU: v Estoniji (76,9 odstotkov), Malti (76,8 odstotkov), Latviji (76,7 odstotkov), Luksemburgu (75 odstotkov) in na Portugalskem (70,1 odstotka). Nasprotno so v Združenem kraljestvu več kot polovico prihodkov od prodaje (55,7 odstotkov) ustvarila velika podjetja.
MSP so manj inovacijsko aktivna kot velika podjetja
Podatki o inovacijski aktivnosti podjetij za obdobje 2010-2012 kažejo, da je bilo med malimi in srednje velikimi podjetji (10-249 oseb, ki delajo) manj inovacijsko aktivnih podjetij kot med velikimi podjetji. Med velikimi podjetji je tehnološko inovacijo uvedlo 92 odstotkov inovacijsko aktivnih podjetij, med malimi in srednje velikimi pa 68,5 odstotkov inovacijsko aktivnih podjetij.
Pomembna hitrorastoča in srednjerastoča podjetja
Hitrorastoča in srednjerastoča podjetja sicer niso zelo številna, vendar so pomembna za ustanavljanje novih delovnih mest. V letu 2012 je v poslovnih dejavnostih delovalo 1.200 hitrorastočih in srednjerastočih podjetij (tj. podjetij z več kot 10-odstotno povprečno letno rastjo v triletnem obdobju) po številu zaposlenih oseb (hitrorastoča in srednjerastoča podjetja). Omenjena podjetja so predstavljala 8,3 odstotkov vseh podjetij (z vsaj 5 zaposlenimi osebami), od tega je bilo hitrorastočih 2,6 odstotkov od vseh podjetij, srednjerastočih pa 5,7 odstotkov od vseh podjetij.
Več hitrorastočih in srednjerastočih podjetij je delovalo v storitvenih dejavnostih (57,3 odstotka) kot v industriji (29,8 odstotkov). Pregled po področjih dejavnosti pokaže, da je v letu 2012 več kot četrtina teh podjetij delovala v predelovalnih dejavnostih (27,4 odstotke). V tej dejavnosti pa je največ omenjenih podjetij delovalo v dejavnosti proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav.
Gospodarska kriza je vplivala na zmanjšanje števila hitrorastočih in srednjerastočih podjetij, saj se je njihovo število v obdobju 2008-2012 zmanjšalo za polovico (51,7 odstotkov). Vendar se je trend padanja števila teh podjetij od leta 2008 v letu 2012 ustavil in njihovo število se je v primerjavi z letom 2011 povečalo za 5 odstotkov. Pri tem se je bolj povečalo število teh podjetij z 10 ali več zaposlenimi osebami kot število podjetij s 5 do 9 zaposlenimi osebami. V vseh opazovanih letih (od leta 2008) so med hitrorastočimi in srednjerastočimi podjetij prevladovala taka, ki so imela od 5 do 9 zaposlenih oseb.
Vpliv na ustanavljanje novih delovnih mest
V poslovnih dejavnostih je bilo v letu 2012 evidentiranih 12.920 novonastalih podjetij brez predhodnika (novonastala podjetja), kar je predstavljalo dobrih 10 odstotkov vseh podjetij v teh dejavnostih. Število novonastalih podjetij je po začasnih podatkih preseglo število podjetij, ki so prenehala poslovati in so bila brez naslednika (podjetja, ki so prenehala poslovati), za 2.290.
Novonastala podjetja so v obravnavanih dejavnostih v letu 2012 zaposlovala 15.083 oseb, ki delajo, ali 2,5 odstotka oseb, ki delajo, v vseh podjetjih. V primerjavi z njimi so podjetja, ki so prenehala poslovati, zaposlovala 2.203 manj oseb, ki delajo. V obdobju 2008-2012 se je povečalo število podjetij, ki so prenehala poslovati, hkrati pa se je nekoliko zmanjšalo tudi število novonastalih podjetij (2,7 odstotka).
Upad števila novonastalih podjetij je posledično pomenil zmanjšanje števila oseb, ki delajo, v novonastalih podjetjih (za 5,5 odstotkov v obdobju 2008-2012). Največji generator novonastalih podjetij so druge storitve; v tej dejavnosti je nastalo več kot pol novonastalih podjetij, med temi pa jih je nastalo največ v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Najmanj novih podjetij je nastalo v industriji.
Med novonastalimi podjetji je bilo v letu 2012 99,4 odstotke mikropodjetij; med podjetji, ki so prenehala poslovati, pa 99,6 odstotkov. Največ podjetij ob nastanku in prenehanju ni imelo zaposlenih oseb (73,8 odstotkov novonastalih podjetij in 67,3 odstotkov podjetij, ki so prenehala poslovati). Delež podjetij, ki so ob nastanku na novo zaposlovala vsaj eno osebo, je bil v letu 2012 največji v dejavnosti gradbeništvo (45,7 odstotkov od podjetij v gradbeništvu), sledila sta delež podjetij v dejavnosti promet in skladiščenje (33,4 odstotkov) in delež podjetij v dejavnosti gostinstvo (30,7 odstotkov).
