Tiskane izdaje
Ljubljana − Januar je mesec zimskih sezonskih razprodaj tekstila in obutve. Čiščenje zalog, zadnji korak pred novo nabavo. Čas globokih popustov, tekma v iznajdljivosti, kako v potrošniku izzvati impulz lačnih kobilic. Navsezadnje tudi čas za pregled tekstilnega trga v Sloveniji. Se trgovina z oblačili izplača, je konkurenčna?
Trgovina s tekstilom v Sloveniji je sledila modernizaciji celotne trgovske panoge. Globalizacija je poskrbela, da so nekdaj pomembni slovenski tekstilni trgovci zdesetkani, potrošnikom pa ni več treba ne v Italijo ne v Avstrijo, saj povsod lahko kupijo oblačila iste (tuje) blagovne znamke, celo po enaki ceni. Konkurenca je nepopisna. Zdi se, da vsak lahko najde nekaj zase: poleg znanih prestižnih blagovnih znamk so trg preplavila cenena oblačila z Daljnega vzhoda, široka pa je tudi paleta ponudbe srednjega cenovnega razreda.
Tudi prodajni ritual se ne razlikuje od evropskega: vsaka nova kolekcija najprej stestira kupčevo pripravljenost, da bi globlje segel v denarnico, a se kmalu utrudi, in išče pot do novega lastnika skozi psihološko igro privlačnih popustov. Povprečni potrošnik se vpraša: kolikšna je v resnici lastna cena nekega kosa oblačila, če se v začetku prodaja po 100 denarnih enot, potem po 70, 50, na koncu samo še po 30. Iz tega (pristransko?) potegne sklep, da tekstilna industrija služi skozi poceni surovine, trgovina pa z enormnimi maržami.
Hitri razvoj
Žiga Čebulj, direktor Sportine, o spremembah v trgovini z oblačili pravi: »Tudi modna industrija je vedno hitrejša. Pred dvajsetimi leti je bila ponudba omejena na dve sezoni, na trgu so prevladovale močne in maloštevilne globalne znamke. Kupec je dolgo čakal na novosti in upal, da bo 'njegova' trgovina čim bolje založena.
Pred desetimi leti je z rastjo interneta in boljšim razumevanjem kupca začela rasti ponudba znamk, ki so polnile tržne niše, trgovine so iskale lokacije čim bliže kupcu. Danes med trendi dominirajo večkanalno povezovanje, medsebojno razumevanje ter spoštovanje in soustvarjanje kreacij, trendov in dobrih občutkov med potrošniki, znamkami in trgovino. V Sportini smo na to odgovorili z novim formatom trgovin, izboljšano nakupno izkušnjo in izboljšano dostopnostjo, pa naj gre za nasvet, izdelek ali zgolj nasmeh, ki ga privoščimo vsakemu kupcu.«
Infografika: Delo
Če strnemo: sodobno trgovino z oblačili zaznamujejo veliko širša ponudba (vključno s ponudbo na spletu), hitrejše obračanje zalog, spodbujeno s prodajnimi akcijami, in, logično, v povprečju nižje cene in slabša kakovost izdelkov. Včasih smo klasični pulover Rašice, ki je sicer stal premoženje, nosili več sezon, pa se ni ne pretegnil ne zmuckal, zdaj sta bolj kot obstojnost pomembna dizajn, modnost. Recimo, da so prestižne blagovne znamke izjema. Vsaj morale bi biti.
Obleka prispeva šest odstotkov
Kako je dejavnost na slovenskem trgu videti v številkah? Zadnji zbirni podatki Ajpesa so za leto 2015. Večji problem kot njihova ažurnost je zajem. Podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo tekstilnih izdelkov, so namreč različno registrirana. Osrednji del dejavnosti se vodi kot trgovci v specializiranih prodajalnah z oblačili (pod šifro G 47.710). Največji med njimi so: Sportina, Jysk, Zafir, Beba, Manufaktura, Tinkal, Trgos, Godina Sabrina, Tkanina, Pina, Robert Karlatec, Ona On, Sariko, Sonček ...
Poleg njih pa veliko oblačil in drugih tekstilnih izdelkov prodajo tudi veliki trgovci (Mercator, Spar, Tuš, Leclerc, diskontni trgovci) v svojih hipermarketih ali hčerinskih družbah, in trgovci s športno opremo in oblačili (Intersport, Hervis, Adidas ...), njihovega prometa pa omenjena šifra ne zajema.
O obsegu celotne trgovine z oblačili več pove podatek iz raziskave statističnega urada (Surs) o prihodku od prodaje blaga v trgovini na drobno po blagovnih skupinah (torej ne na podlagi glavne dejavnosti): blagovna skupina »obleka« prispeva k prihodkom od prodaje v trgovini na drobno šest odstotkov.
Tendence pa je iz podatkov Ajpesa o dejavnosti G 47.710 vendarle mogoče ujeti, posebej za gospodarske družbe, posebej za samostojne podjetnike. V letih med 2010 in 2015 so prihodki od prodaje v gospodarskih družbah omenjene dejavnosti nihali (glej graf). Po močnejšem upadu v letih 2013 in 2014 predlanskim še niso prišli na raven iz leta 2010. Leta 2015 se je zaupanje potrošnikov vrnilo, prodaja oblačil je zrasla, predvsem pa je dejavnost kot celota spet dosegla zgleden dobiček.
Število samostojnih podjetnikov v tej dejavnosti se je v istem obdobju močneje skrčilo, a jih je zdaj približno toliko kot družb, spodbudno pa je, da strmo raste njihov dohodek.
Po statističnih podatkih je leta 2015 v dejavnosti trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z oblačili delalo 680 podjetij ali 0,3 odstotka več kot leto prej. V primerjavi z letom 2008 je število prodajaln naraslo za 1,8 odstotka.
Končno gre na bolje
Kako svoj položaj vidijo trgovci? Člani TZS ugotavljajo, da postaja trg s tekstilom v Sloveniji čedalje bolj zahteven, saj potrošnik pričakuje vedno višjo kakovost izdelkov, pri ceni pa je izjemno občutljiv, pravi izvršna direktorica TZS Mija Lapornik.
Bolj sveže trende na trgu oblačil je strnil Goran Kristan, direktor Modiane: »Lani decembra je bila prodaja zadovoljiva, podobna kot konec leta 2015, saj so oblačila in dodatki kot tudi kozmetika vedno odlične ideje za darila. Pomembneje za trgovce pa je, da sta bila lanska oktober in november veliko boljša od istih mesecev preteklega leta. Kot kaže, se zdaj večji del kolekcij proda v zgodnejših terminih, kar je eden ključnih kazalnikov pozitivnih trendov na trgu.«
Tudi na spletu v vzponu
Na poslovanje podjetij, klasičnih trgovcev z oblačili, vpliva tudi nov prodajni kanal, internet. Lapornikova meni, da ugodno: spletna stran je lahko ogledalo ponudbe v klasični trgovini. Kupci prihajajo v trgovino in na mobilnih telefonih prodajnemu osebju pokažejo želene izdelke na spletu. Spletna stran prevzema vlogo promocije, saj je vir informacij o aktualnih prodajnih akcijah in modnih trendih.
Kljub temu pa v pregledu »najbolj vročih izdelkov in blagovnih skupin v letu 2016«, ki so ga objavili v podjetju Ceneje.si, ni oblačil. Zakaj, smo vprašali direktorja Ceneje.si Darka Dujića. »Oblačila so sicer izdelek,« je pojasnil Dujić, »ki ni tako visoko standardiziran kot kak tehnični artikel, priročnejši za nakup na daljavo. Kljub temu pa je tekstil ena od kategorij, ki so lani v Sloveniji imele največjo rast povpraševanja (skupaj s pohištvom, zvočniki bluetooth, športnimi urami in zdravo prehrano)«. V svetu je tovrstna prodaja oblačil že zelo razvita.
V prid prodaji po spletu govori veliko širši dostop do različnih modelov oblačil, tudi tistih, ki jih v slovenskih prodajalnah ni. Pospešujejo jo zelo močni nakupovalni spletni agregatorji, nekakšne tržnice, ki združujejo različne trgovce. Tam je moč kupiti tako rekoč vse. In, kar ni nepomembno, na spletu je moč dobiti želene izdelke po ugodnejši ceni.
Pri skrajnostih je sicer treba biti pozoren, da ne gre za ponaredek ali z izdelkom ni kaj narobe. Sicer so akcije in popusti na spletu ponavadi podobni onim v fizičnih trgovinah, a so lahko pogostejši; spletni trgovci so cenovno bolj prilagodljivi. Fizična in spletna prodaja terjata različna poslovna modela, svojstveno upravljanje marž in strukturo stroškov (prodajnega prostora, skladiščenja, dostave), vsekakor pa se dopolnjujeta.
Mija Lapornik, izvršna direktorica TZS. Foto: Matjaž Tavčar
Mija Lapornik, izvršna direktorica TZS
Na trg prihajajo nove, nekoliko cenejše tekstilne blagovne znamke. Večinoma so namenjene mlajši generaciji, ki je veliko bolj dovzetna za modo. Še vedno pomemben segment je ponudba blaga srednjega cenovnega razreda. Prodaja tega je v domeni izkušenega prodajnega kadra, ki zna svetovati in pozna redne stranke. Glede na hitro menjavo kolekcij med letom so količine blaga v posameznem vzorcu butične, predvsem zelo modni kosi oblačil se hitro menjajo.
Goran Kristan, Modiana. Foto: Matjaž Tavčar
Goran Kristan, direktor Modiane
Trg in termine sezonskih razprodaj diktirajo veliki vertikalni igralci (Zara, H&M, C&A), ki se ne obremenjujejo z lokalnimi običaji, kupci pa se jim prilagajajo. Tako jim sledimo tudi vsi ostali trgovci. Strošek popusta večinoma nosi prodajalec. Je pa v glavnih pogojih poslovanja, torej v nabavni ceni, že upoštevana tudi prodaja po znižanih cenah, saj so sezonske razprodaje v tekstilu postale standardne in je mogoče precej natančno predvideti delež razprodaje in višino popustov.
