Ponudniki prevzema Ljubljanskih mlekarn ne dvomijo o uspehu

Zadružni sistem tokrat še odločneje v boj za večinsko lastništvo.

Objavljeno
21. september 2012 22.57
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo

Ljubljana – Zadružna prevzemna ponudba za Ljubljanske mlekarne (LM) kaže realne razmere, v katerih je naprodaj njeno večinsko lastništvo. Ponudniki prevzema ne dvomijo o uspehu, čeprav ne izključujejo možnosti, da bo ob kakšni višji prevzemni ponudbi pot do lastništva daljša in dražja.

Zadružna družba Mlekodel (povezuje 34 zadrug z organiziranim odkupom in oddajo mleka), Deželna banka Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in še 33 posameznih kmečkih zadrug so v ta teden objavljeni prevzemni ponudbi za največjo mlekarno v državi ponudili vsega 6,50 evra za delnico. To je manj, kot je bila zadnja znana cena, po kateri so bili po neuradnih podatkih pripravljeni plačat za delnice, te že dalj časa neuspešno prodaja konzorcij z NFD Holdingom, Factor banko in Skupino KD Group na čelu, ki obvladuje več kot polovico lastništva LM. Zadružni Mlekodel kot nosilec tega prevzemnega posla je bil sprva (v začetku prodaje leta 2009) pripravljen za delnico LM plačati devet evrov (prodajalci so vztrajali pri 14 evrih, kolikor je tudi njena knjigovodska vrednost), nazadnje so govorili o ceni sedem evrov.

»Po skrbnem pregledu, cenitvi podjetja in revizorskem ocenjevanju ugotavljamo, da je to poštena in primerna cena. Ne gre zato, da ne cenimo svojega lastniškega deleža v mlekarni, ampak kot vidimo, se razmere na globalnem trgu in še posebno v Sloveniji iz dneva v dan poslabšujejo,« je dan po objavi prevzemne ponudbe na vprašanje Dela, ali s tako nizko ponujeno ceno ne zmanjšujejo tudi vrednost svojega že skoraj 32-odstotnega lastniškega deleža v LM, pojasnjeval Janko Stojkovič, prvi nadzornik Mlekodela.

Pripravljeni na konkurenco

Izračunov, do kakšne cene bi tekmovali za LM z morebitnimi tujimi ponudniki, Stojkovič ni hotel razkriti, o tem se bodo, kot je dejal, odločali pozneje, a za vsako ceno mlekarne ne bodo kupili.

Prevzemna ponudba, ki se bo iztekla 19. oktobra, ne vsebuje praga uspešnosti, prevzemniki pa pričakujejo, da bo uspešna in da bodo pridobili večinski delež lastništva v LM (nad 50 odstotkov).

Po besedah Petra Vriska, predsednika ZZS, je »prevzemna ponudba za odkup delnic LM eden največjih zadružnih projektov v zadnjih letih, saj je mleko za slovenskega kmeta eden najpomembnejših kmetijskih proizvodov, zato je lastništvo LM za mlečne proizvajalce strateškega pomena. Ali je cena prava, bodo odločili prodajalci delnic, pravi Vrisk in dodaja, da se bo zbistrila tudi slika okrog prodaje LM, saj se bo pokazalo, ali so v ozadju res kupci iz tujine.

Poudaril je, da je kmetijsko-živilski sektor v evropskem prostoru tisti, ki daje največ delovnih mest, več kot jeklarska, avtomobilska ali katerakoli druga industrija, mleko pa je tako v Sloveniji kot tudi v Evropi glavni kmetijski proizvod. Pri tem je dodal, da na velikem evropskem trgu zadnja leta vsi delujejo izjemno lokalno in ščitijo domačo proizvodnjo, kar podpira tudi lokalna politika, mi pa se tu ne znajdemo najbolje.

Uničujoče lastništvo investicijskih skladov

Sodelovanje z LM je bilo po njegovem vedno dobro, so pa v zadnjih desetih, petnajstih letih zadružniki že večkrat želeli povečati svoj lastniški delež v njej. Spomnil je, da so bili najbližje temu, »ko je Mestna občina Ljubljana prodajala malo več kot 11-odstotni delež mlekarne, katerega lastnik je bilo Gospodarsko razstavišče«. Pa so jih v ponudbi za malenkost preskočili v NFD. Neuspešni so bili tudi v nadaljevanju, ko je v igro za lastništvo LM vstopil angleški investicijski sklad Salford z ruskim kapitalom. A so »takrat nekako preprečili« ta prevzem, saj so prek evropskega združenja zadrug, ki so tudi lastnice večine velikih mlekarn, bili zelo dobro seznanjeni z dogajanjem v zakulisju.

Vrisk je navedel, da je Salford v tistem času pokupil večino mlekarn v Srbiji in nekatere v drugih balkanskih državah. Rezultat: mlečna proizvodnja na tem območju se je zmanjšala za polovico in ne zadošča za lastne potrebe, pretekli mesec so zaprli novosadsko mlekarno, Salford pa z beograjskim Imlekom prodaja celotno mlekarsko proizvodnjo v Srbiji. Po zadnjih informacijah jim je propadel že skoraj sklenjen posel z nizozemsko Campino, katere ime se pogosto omenja tudi pri prodaji LM.