Tiskane izdaje
SCT Primorska, SCT nepremičnine, SCT obrati, SCT-MB in SCT-international so dokončno ugasnili. Zadnja od teh so šle v stečaj SCT nepremičnine, in sicer pred slabim letom. A ker družba ni imela premoženja niti za plačilo stroškov postopka, prav tako pa noben upnik ni založil predujma za začetna dejanja v stečajnem postopku, je sodišče stečaj končalo.
Predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka pa so s pomočjo sindikata založili delavci SCT Primorska, ki pred tem že več mesecev niso prejeli plač. Predujem v višini 3598 evrov je bil ob 1765 evrov, ki jih je podjetje že imelo na računu, največji prihodek v stečaju. A ves ta denar je bil porabljen za vodenje stečaja; stečajni upravitelj Andrej Toš je prejel 3528 evrov nagrade, računovodski stroški so znašali okoli dva tisoč evrov, manjši del pa je odpadel na bančne stroške in poštnino. Toš si je sicer izplačal le 90 odstotkov dodeljene nagrade, saj je za zadnjo desetino zmanjkalo denarja.
Zmanjkal pa je tudi denar za poplačilo 51 upnikov, večinoma delavcev, ki so skupaj prijavili 1,1 milijona evrov terjatev. »Ker v stečajnem postopku ni bilo mogoče oblikovati stečajne mase oziroma ni bilo prilivov iz naslova unovčenja stečajne mase, se stečajni postopek zaključi brez razdelitve upnikov, končni delež poplačila upnikov znaša nič odstotkov,« je zapisano v končnem poročilu.
Stroški stečaja niso težava
Ali se delavcem sploh splača zalagati predujem, če je ta porabljen za stroške stečajnega postopka, stečajna masa pa ne zadošča niti za poplačilo delavcev? »Predujem se v stečajnem postopku vrne takoj, ko pride do unovčenja stečajne mase v obsegu, ki presega znesek predujma, in sicer se ta vrača kot strošek postopka. Pri vsakem upniškem predlogu za začetek stečaja se seveda pojavlja podoben pomislek. A aktivna vloga upnikov (tudi delavcev) je pomembna, saj uprava postopke zaradi insolventnosti predlaga bistveno prepozno,« je odgovoril predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije (ZUS) Marko Zaman. Ta je pojasnil, da stroški stečaja v Sloveniji praviloma niso težava, saj je odstotek stroškov glede na unovčeno premoženje praktično najnižji v Evropi. »Se pa strinjam, da je višina stroškov stečajnega postopka dostikrat vnaprej nepredvidljiva. Smiselno bi bilo uvesti pravilo, da se višina stroškov odmeri vnaprej po določenem odstotku od višine ocenjene vrednosti premoženja in drugih kriterijev. V to kalkulacijo so potem všteti vsi stroški in posebni sklepi sodišča o soglasju k njihovemu plačilu ne bi bili potrebni,« je dodal Zaman.
Ta je opozoril, da je za neplačilo upnikov odgovorna nekdanja uprava, ki premoženje stečajnega dolžnika po navadi pusti v mizernem stanju. Zato bi morali takšne uprave primerno kaznovati. »Kako je možno, da nihče ne ukrepa, ko v stečajnem postopku družbe ni niti toliko premoženja, da bi bilo možno v proračun vrniti predujem za začetne stroške stečaja? Za vse torej upravitelji resnično ne morejo biti odgovorni. Ves čas pa ZUS na navedeno problematiko opozarja, vendar vztrajno ni uslišana,« je poudaril naš sogovornik.
Kilometrina za deset
»Če potni stroški nastanejo, je upravitelj seveda upravičen zahtevati njihovo povračilo. Težko bi si bilo namreč predstavljati, da bi se moral upravitelj na službene poti odpravljati z lastnimi sredstvi. Je pa res, da je upravitelj po pravilniku o nagrajevanju upravičen zgolj do povračila stroškov v enaki višini kot javni uslužbenec na službeni poti,« je pojasnil Zaman in dodal, da je zakon o uravnoteženju javnih financ iz poletja 2012 kilometrino znižal z 0,34 evra na 0,28 evra. Bakovnik pa si je med januarjem 2011 in januarjem 2013 najprej eno leto obračunal 0,37 evra za kilometer, nato pa še cent več. »Nikoli ni bilo rečeno, da je bilo kaj narobe. Na koncu ni bilo dovolj denarja na transakcijskem računu za izplačilo vseh stroškov in nagrad,« se je na to odzval Bakovnik. Ta je ob koncu stečaja sodišče prosil za potrditev stroškov prevoza, sodišče pa mu je po njegovih besedah pojasnilo, da so potne stroške odobrili skupaj z vsemi stroški na začetku stečajnega postopka.
Navadni upniki pa so bili delno poplačani v stečaju SCT-international. V tem stečaju je 11 upnikov prijavilo za 2,7 milijona evrov terjatev, upravitelj Igor Bončina pa jih je priznal 1,5 milijona evrov. Kot izhaja iz končnega poročila, je skupni znesek unovčene stečajne mase znašal 229.541 evrov. Od tega so stroški postopka, denimo najemnina in administrativni stroški, odvetniške in računovodske storitve, nagrada upravitelju, arhiviranje dokumentacije znašali 69.836 evrov, med upnike pa se je razdelilo 159.705 evrov oziroma 10,85 odstotka njihovih priznanih terjatev. V stečaju SCT-MB pa je bil s 3702 evroma poplačan le ločitveni upnik družba Cestogradnje.
