Tiskane izdaje
Portorož – Hoteli Bernardin, ki prodajajo štiri svoje hotele, so za Resort Metropol dobili 72 povpraševanj, podpisali so 38 dogovorov o nerazkrivanju podatkov, med prodajnim postopkom pa so se vrste potencialnih investitorjev razredčile.
Kot smo izvedeli, so od množice ponudb, ki so prispele za nakup, prav Hrvatje edini oddali ponudbo za nakup celotnega hotelskega »paketa«, ki so ga Hoteli Bernardin začeli prodajati po skupni okvirni ceni 29,5 milijona evrov. Kot je za Delo pred kratkim poudaril Marko Jazbec, prvi mož Hotelov Bernardin, ki bodo s to prodajo pomembno znižali svojo zadolženost, je cena, ki so jo postavili na začetku prodajnega postopka, kompromis med tem, kako na te štiri hotele gleda trg in kako nanje gleda lastnik. Zatrdil je, da so šli skozi vse faze poštenega vrednotenja in prišli do številk, s katerimi so lahko kredibilno nagovorili potencialnega investitorja. »Zadaj sta resna analitika in metodologija, ne pa nekakšne kravje kupčije,« je poudaril.
Ponudba Hrvatov je po naših informacijah nižja od omenjenega zneska. Pogajanja še potekajo, a kot kaže, bodo portoroške hotele kupili pod njihovo knjigovodsko vrednostjo. Končni izkupiček, na katerega računajo prodajalci, naj bi dosegel okoli 26 milijonov evrov.
Liburnia Riviera Hoteli – večinski lastnik je Darko Ostoja, ki velja za enega najbogatejših Hrvatov – imajo v lasti 21 hotelov in avtokamp, večino v Opatiji in njeni okolici, julija lani pa so od španskega lastnika prevzeli tudi dva hotela z več kot 600 sobami v Cavtatu. Poslujejo dobro, v prvem polletju so imeli več kot 12,5 milijona evrov prihodkov, več kot dva milijonov dobička in imajo dostop do virov financiranja.
Pogajanja še potekajo, a kot kaže, bodo štiri portoroške hotele kupili pod njihovo knjigovodsko vrednostjo
Pomembni deli slovenskega gospodarstva prehajajo v roke poslovnežev z Balkana. Hrvatje so že kupili našo največjo družbo iz živilske industrije Drogo Kolinska, nazadnje Mercator, zdaj se zanimajo za štiri portoroške hotele.
Pogajanja še potekajo, po neuradnih, a zanesljivih informacijah pa bo nova lastnica štirih hotelov v Portorožu (Grand Hotel Metropol, hotel Lucija ter hotela Roža in Barbara) hrvaška družba Liburnia Riviera Hoteli.
Od množice ponudb, ki so prispele za nakup štirih portoroških hotelov, so, kot smo izvedeli neuradno, Hrvatje edini oddali ponudbo za nakup celotnega resorta Metropol, ki ga sicer Hoteli Bernardin prodajajo po skupni okvirni ceni 29,5 milijona evrov. Ponudba je po naših informacijah nižja od tega zneska, pogajanja še potekajo, a kot kaže, bodo štirje portoroški hoteli z najprepoznavnejšim Metropolom na čelu v hrvaške roke prišli pod svojo knjigovodsko vrednostjo. Končni izkupiček, na katerega računajo, se giblje med 20 in 30 milijoni evrov, po nekaterih ocenah naj bi znašala kupnina na koncu okoli 26 milijonov evrov. »Do končne potrditve ne dajem izjav,« je kratek predsednik nadzornega sveta Hotelov Bernardin Miran Kraševec, ki bo imel v kratkem na mizi prodajne papirje.
Razpis za nakup štirih hotelov se je sicer končal sredi avgusta. Okvirne cene, ki so jih določili na začetku prodajnega procesa, znašajo za obnovljena hotela Lucija 12,5 milijona evrov in Grand Hotel Metropol 11,5 milijona evrov, za dva manjša trizvezdična hotela, ki potrebujeta obnovo in za katera Hrvatje obljubljajo, da so vanju pripravljeni investirati, pa - za hotel Roža 4,1 milijona evrov ter za hotel Barbara 1,5 milijona evrov. Prav zanj je bilo tudi največ zanimanja, a kot rečeno, naj bi hotele poskušali prodati »v paketu«.
Liburnia Riviera Hoteli imajo v lasti 21 hotelov in avtokamp, večino v Opatiji in njeni okolici, pred časom pa so od španskega lastnika prevzeli tudi dva hotela v Cavtatu. Poslujejo dobro, v prvem polletju so imeli več kot 12,5 milijona evrov prihodkov, več kot dva milijona evrov dobička, imajo dostop do virov financiranja.
Večinski lastnik Liburnie Riviera Hoteli je Darko Ostoja, ki pri svojih 61 letih velja za enega najbogatejših Hrvatov. V javnosti se pojavlja redko, po pisanju hrvaških medijev pa je eden njegovih glavnih lobistov Mate Granić, nekdanji hrvaški minister za zunanje zadeve. O zasebnem življenju Ostoje se ne ve veliko, po pisanju hrvaških kolegov mu njegovi nasprotniki priznavajo, da je uspešen finančni mešetar; prav s prevzemom Liburnie Riviera Hotelov pa naj bi uresničil enega svojih pomembnih profesionalnih ciljev. Zdaj se je, tako kot nekateri njegovi hrvaški kolegi pred njim, za poslovnimi priložnostmi ozrl tudi čez mejo, v Slovenijo.
Kje se je zalomilo
Po velikopoteznih strateških načrtih NLB, da bo prva banka na Balkanu, podobno so napovedovali ob svojih širitvah na območje nekdanje Jugoslavije tudi trgovca Mercator in Merkur pa tudi Droga Kolinska, ki je pred leti kupila srbski Grand Prom in Soko Štark, se dogaja nasprotno. Zakaj?
»Odgovor je preprost, Hrvatje in Srbi so svojim ljudem pustili obogateti, pri nas pa se je kriminaliziralo vsakega bogataša. V smislu vsi enaki - vsi revni,« komentira slovenski poslovnež, ki ne želi biti imenovan. Janko Medja, prvi mož NLB, se strinja, da je pri nas težava, ker je ena največjih vrednot prav egalitarizem. Slabo je tudi, da uspešnih gospodarskih zgodb ni podprla politika. »Država mora imeti tudi gospodarsko uspešne državljane, uspešni športniki pač niso dovolj,« dodaja Medja. In naniza dva temeljna vzroka za slovenski strateški razvojni neuspeh. Prvi je, da so nekatere gospodarske družbe prehitevale v svojem tempu širitve, to velja po njegovem tudi za NLB, Tuš in Mercator, ambicije so bile prevelike za mlado državo, ki ni imela izkušenj z velikimi krizami. Drugi del neuspeha pa tiči v dejstvu, da so se družbe preveč zadolževale. »Na srečo je bilo nekaj uspešnih, kot sta Gorenje ali Petrol, ki sta bila pri svoji rasti dovolj previdna in sta zdaj sposobna prevzemov,« še pravi Medja. Igor Mervič, prvi mož Spara, pa je prepričan, da je kriva privatizacija, ki se je financirala z zadolževanjem; menedžerski odkupi so šli po napačni poti. Najbogatejši Slovenec Sandi Češko pa pravi, da smo res izgubili ogromno, a sanj, ki smo jih imeli ob osamosvojitvi, upa, še ne povsem. »Še vedno imamo precej potenciala, in čeprav se politika ne more v vseh dobrih 20 letih pohvaliti niti z enim uspelim ekonomskim projektom ter je zavozila vse, v čemer je imela ključno besedo, je slovenski narod ustvaril več, kot je slovenska politika sposobna izničiti,« je kritičen. Na novem parlamentu in vladi je, da iz vseh teh napak potegne pravilne sklepe, se opre na tiste gospodarske subjekte, ki uspešno poslujejo v svetu, in na vse tiste, ki živijo od svojega dela.
