Tiskane izdaje
Ljubljana – Ameriška uvedba carin na sončne celice in pralne stroje je bolj prizadela proizvajalce prvih, a v Sloveniji bo to, kot kaže, najbolj občutilo velenjsko Gorenje, ki še ugotavlja, ali ga bodo sankcije prizadele.
ZDA bodo uvedle carine na velike pralne stroje. Pri tem bo prvih 1,2 milijona uvoženih pralnih strojev obremenjenih z 20-odstotno carino, nato pa se tarifa zviša na 50 odstotkov. V Gorenju še ugotavljajo, ali in kakšne posledice bodo za podjetje imele uvedene carine. Gorenje v ZDA prodaja pralne stroje pod blagovno znamko Asko. Ker še ni popolnoma jasno, kateri aparati bodo uvrščeni med velike in ali se bodo s svojimi lastnostmi vanjo uvrščali tudi naši aparati, je o posledicah take odločitve še veliko negotovosti, sporočajo iz Velenja. Ali bodo tudi za pralne stroje, ki jih proizvajajo v Velenju, veljale ameriške carine, bo razvidno, ko bo njihov ameriški distributer proučil dokumentacijo.
Koliko Gorenje »pere« v ZDA?
V Gorenju ne razkrivajo vrednosti prodaje v ZDA in tudi ne, kolikšen del tega so pralni stroji. Iz lanskega letnega poročila je razvidno, da prodaja gospodinjskih aparatov zunaj Evrope znaša 112 milijonov evrov. Največji neevropski trgi so ZDA in Avstralija. Po velikosti pa so ZDA na desetem mestu, je še razvidno iz grafične razdelitve. Po naši oceni prihodki od prodaje v ZDA dosegajo okoli 40 milijonov evrov, vendar Gorenje na tem trgu poleg lastnih blagovnih znamk prodaja tudi pod drugimi blagovnimi znamkami. Zelo groba ocena kaže, da prodaja Gorenjevih pralnih strojev (pod blagovno znamko Asko) v ZDA znaša od pet do deset milijonov evrov na leto. Prodaja teh ne bo ustavljena, bodo pa imeli izdelki, če bodo zanje veljale carine, precej višjo ceno in verjetno bodo carine delno kompenzirane z nižjimi maržami.
Kitajcem že malo mar
ZDA so uvedle tudi 30-odstotno carino na sončne celice in module, pri tem je prvih 2,5 gigavata sončnih celic lahko uvoženih brez carine. A čeprav se največ govori predvsem o nelojalni kitajski konkurenci, pa pregled uvoza kaže, da bodo najbolj prizadeti malezijski in južnokorejski proizvajalci. Kako bodo uvozne carine vplivale na trg fotovoltaike, smo vprašali izdelovalca fotonapetostnih modulov Bisol, ki v ZDA sicer nima rednih poslov, zato jih ukrep ne bo neposredno prizadel.
Član uprave Bisola Dag Kralj pravi, da so se razmere na trgu v zadnjih letih zelo spremenile. Če je bila Evropa še pred petimi leti največji in najpomembnejši trg, je zdaj le še postranski. Največji trg je postala Kitajska, kjer so bile lani inštalirane kapacitete približno osemkrat večje kot v Evropi. Kralja moti predvsem to, da podobnih ukrepov ne uvede tudi Evropa, saj je bilo ugotovljeno, da kitajski proizvajalci tudi v Evropi izvajajo sporno politiko nižanja cen. Kljub vsemu pa ne pričakuje, da bi se zaradi ameriških omejitev povečala ponudba na evropskih trgih. Predvsem zato, ker je ta trg postal relativno majhen.
