Tiskane izdaje
Vsakomur kdaj pa kdaj pride na misel poslovna ideja, za katero je prepričan, da bi mu z njo preprosto moralo uspeti. V praksi pa sta precej bolj kot ideja pomembni njena izvedba in predvsem sposobnost podjetnika, da se na poti do uspeha zna spopadati z nenehnimi izzivi.
Preprostega odgovora na to, kdaj je neki poslovni ideji vredno slediti, kdaj pa je bolje nanjo preprosto pozabiti, nima nihče, pravi Borut Borštnik z Zavoda mladi podjetnik. Opaža pa, da precej podjetnikov med razvijanjem poslovne ideje pozablja na analizo dveh osnovnih kategorij – predvidenih prihodkov in odhodkov. Če pri upoštevanju odhodkov, kot so stroški razvoja produkta, plač, administracije ali oglaševanja, podjetnik ni dovolj pozoren, se lahko kasneje povsem po nepotrebnem znajde v položaju, ko mora podjetje zapreti, hkrati pa se mora soočiti še z velikimi dolgovi. Že zgodaj v fazi razvoja mora zato ugotoviti, ali se njegove predpostavke izidejo. Vprašati se mora, ali je trg za njegov produkt dovolj velik in ali bo z njim zaslužil dovolj, da bo pokrili stroške razvoja in stroške podjetja.
V središču teorij prehoda podjetniških idej v delujoča podjetja je po Borštnikovih besedah v zadnjih letih zmanjševanje tveganj velike izgube časa in finančnih vložkov. Vse večjo veljavo pri tem imajo načela tako imenovanega vitkega podjetništva. Po tej metodi se mora podjetnik takoj po tem, ko ugotovi, kateri problem želi rešiti s svojim produktom, torej še v fazi njegovega razvoja, posvetovati s potencialnimi uporabniki in spoznati njihov pogled na problem. Šele nato naj pripravi prototip produkta z najbolj osnovnimi lastnostmi. Ta ponavadi bistveno odstopa od prvotne ideje in je tako že vnaprej prilagojen uporabniški izkušnji.
Treba se je prilagajati
Kljub vse obsežnejši literaturi in vse bolj razvitim podpornim podjetniškim okoljem je tako pri nas kot v tujini še vedno sorazmerno veliko podjetij, ki so razvila med uporabniki priljubljene produkte, a se borijo za preživetje, saj ti zanje niso pripravljeni plačati. »Podjetja se premalo zavedajo, da je treba pivotirati: če naš poslovni model ni ustrezen, je treba najti takšnega, da bo podjetje od njega lahko preživelo. Na produktu lahko s pomočjo te metode opravimo minimalne spremembe ali ga po drugi strani povsem preoblikujemo. Včasih spoznamo, da nam produkt lahko služi le za vzpostavljanje stika z uporabniki, ki jim bomo hkrati ponudili dodatno, plačljivo storitev in v tem prepoznali naš model,« pojasnjuje Borštnik.
Slovenski podjetniki se pri razvoju poslovnih idej v globaliziranem svetu spopadajo s podobnimi težavami kot drugi, a ima majhnost okolja, v katerem delujejo, nanje kljub vsemu določen vpliv. Borštnik opaža, da številni mladi podjetniki ne verjamejo, da lahko tudi iz Slovenije sčasoma dosežejo uspeh na svetovni ravni. Nasprotno: pri postavljanju visokih ciljev niti nekatere realne omejitve slovenskega podjetniškega ekosistema in omejene možnosti financiranja ne bi smele biti nepremostljiva ovira, saj se priložnosti za razvoj odpirajo tudi v tujini. Številni slovenski start-upi so te možnosti že izkoristili v tujih podjetniških pospeševalnikih. Po drugi strani med prednostmi slovenskih podjetij oziroma kadrov tujci po njegovih besedah pogosto izpostavljajo kakovostprogramerjev v fazi tehničnega razvoja produktov.
Andraž Gavez, Moja čokolada
Ustanovitelj podjetja Moja Čokolada Andraž Gavez je idejo za svoj posel dobil, ko je želel prek spleta oddati naročilo pri tujem ponudniku čokolad, a ta ni dostavljal v Slovenijo. Takoj je vedel, da mora dostop do čokoladnih dobrot prek spleta omogočiti tudi slovenskim uporabnikom. Danes svoj portal opisuje kot velik zbiralnik vse čokoladne ponudbe v Sloveniji. Na njem so uporabnikom na voljo izdelki vseh slovenskih čokoladnic. Pravi, da je to njihova prednost, saj je vsaka izmed njih praviloma najboljša na enem področju. Podjetje hitro raste. Predlani so imeli 43.000 evrov prihodkov, lani še enkrat več, letos jih pričakujejo od 100.000 do 120.000 evrov. Gavez postopoma načrtuje tudi širitev v tujino, najprej merijo na hrvaški trg. Meni, da veliko podjetnikov precenjuje vrednost svojih poslovnih idej. Posebno razširjeno je, da si svoje ideje ne upajo nikomur zaupati, saj se bojijo, da jim jo bodo ukradli. »A če je neka ideja res dobra in je na lastno pest ne bomo mogli uresničiti, bomo potrebovali pomoč. Potencialne poslovne partnerje pa bomo spoznali le, če o njej govorimo,« poudarja. Posameznikom v takšnem položaju svetuje, da so previdni pri pojasnjevanju podrobnosti izvedbe in finančnega ozadja idej, v splošnem pa naj se jih ne bojijo deliti. Zgolj z odprtostjo lahko dobimo ustrezne povratne informacije za izboljšave ali za prav tako koristno ugotovitev, da nam z neko zamislijo verjetno ne bo uspelo. Pri upravljanju podjetja se Gavez drži načela, po katerem mora zagonsko podjetje svojo poslovno idejo redno preizkušati in v primeru težav spremeniti usmeritev. Načrtoval je, da bodo njegovi kupci večinoma strastni ljubitelji čokolad, a podatki so pokazali, da je tri četrtine takšnih, ki čokolade naročajo kot darila. Svoj poslovni model so zato precej prilagodili prav tem kupcem.
