Tiskane izdaje
Ljubljana - Mercator dejavno proučuje poslovanje trgovin Konzuma v BiH, ki jih bodo ob blagoslovu vseh deležnikov preimenovali v Mercator. Tako bi najstabilnejši del nasedlega Agrokorja rad omejil morebitna tveganja, ki ga čakajo ob tej operaciji. Ne bo jim lahko, pravijo v Sarajevu.
Nedavno napoved Tomislava Čizmića, prvega moža Mercatorja, da bo Mercator nazaj prevzel vseh 260 trgovin Konzuma v Bosni in Hercegovini, so slovenski dobavitelji Mercatorja sprejeli z navdušenjem. V upanju, da bodo dobili kakšno polico več, so prezrli nekaj zoprnih dejstev.
Trg BiH sodi med najrevnejše v Evropi in z vrnitvijo na ta trg si bo Mercator na pleča naložil vse obveznosti Konzuma do bosansko-hercegovskih dobaviteljev. Breme, težko 110 milijonov evrov, bo po zagotovilih uprave družbe skoraj poravnano z vrednostjo prevzetih stavb, opreme in zalog, ki jih je za okoli 90 milijonov evrov.
Kje so tveganja in kako se bo podjetje ubranilo teh tveganj? V Mercatorju pravijo, da bodo analizirali donosnost vseh trgovin Konzuma, ki bodo pristale v njihovem naročju. Z najemodajalci se bodo pogajali za nove najemnine na podlagi dosedanjih rezultatov teh trgovin, napovedujejo v Ljubljani. Zapiranje trgovin lahko vodi v odpuščanje.
»Ključna točka je, da noben od delavcev ne konča na cesti, v nasprotnem primeru proces 'remerkatorizacije' ne bo uspešen,« nam je o možnostih za uspeh Mercatorjeve vrnitve v BiH povedal Dženan Đonlagić, profesor na sarajevski ekonomski fakulteti. Zaupanje pri tamkajšnjih dobaviteljih, kupcih in javnosti bo najlažje zgraditi z rednim plačevanjem, je bil jasen sogovornik.
Mercator v iskanju poti brez pasti za vrnitev na trg BiH
Katere nevarnosti pretijo Mercatorju ob vrnitvi v Bosno in Hercegovino, kako ga bo zdaj izčrpaval Agrokor? To sta pogosti vprašanji skeptikov ob napovedi nasedle skupine, da bo vse Konzumove trgovine v BiH preimenovala v Mercator.
Nedavna napoved vodstva Agrokorja, da bodo vse Konzumove trgovine v Bosni in Hercegovini prenesli nazaj pod Mercatorjevo okrilje, je med slovenskimi dobavitelji vzbudila novo upanje. Napoved predsednika uprave Mercatorja Tomislava Čizmića je bila pesem za ušesa velikih slovenskih dobaviteljev Mercatorja, ki med kupci v BiH veljajo za visoko kakovostne in dosegajo temu primerno ceno. Končno odločitev o prenosu okoli 260 trgovin Konzuma v BiH pod streho slovenskega trgovca bodo morali potrditi vsi upniki, dobavitelji, banke ter slovenska in hrvaška država. Poleg trgovin in zaposlenih bo Mercator prevzel še vseh 110 milijonov evrov obveznosti do dobaviteljev v BiH.
Tomislav Čizmić, foto: Leon Vidic/Delo
Več kot 700 trgovin v regiji
Zgolj na trgu BiH ima Mercator v lasti ali najemu 89 trgovin, Konzum pa jih ima 174, od tega štiri veleprodajne enote. Skupaj bi torej Mercator torej prevzel poslovanje v 259 maloprodajnih in štiri veleprodajne enote. Na srbskem trgu ima Mercator v lasti ali najemu 349 trgovin, na črnogorskem trgu pa ima slovenski trgovec v lasti ali najemu 114 enot.
Koliko trgovin bo Mercator po končani »remerkatorizaciji« obdržal v BiH, bodo v družbi še morali ugotoviti. Dosedanji najemodajalci bodo šli v nova pogajanja z vodstvom Mercatorja in odločitev o nadaljevanju sodelovanja oziroma višini najemnine bo temeljila izključno na presoji dosedanjih poslovnih rezultatov posamezne trgovine.
Kdo komu dolguje najemnino?
Znano je, da je Konzum na Hrvaškem in v BiH najemal številne trgovine od Mercatorja. Tako kot ni plačeval drugim partnerjem, so ostale neplačane tudi številne najemnine Mercatorju. Zaradi tega in drugih terjatev, ki jih bodo verjetno morali odpisati, so v Mercatorju pripravili skupaj za 46 milijonov evrov slabitev. Ker pa je tudi Mercator dolžan podjetjem znotraj sistema Agrokor (torej tudi Konzumu) za blago in najemnine v Srbiji, so medsebojne obveznosti skoraj izravnane, in kot poudarjajo v upravi Mercatorja, se trudijo doseči pobote obveznosti.
Kako se zaščititi
Vrnitev v BiH Mercator snuje na:
- izkušnjah s poslovanjem Mercatorja pred prevzemom,
- na moči znamke Mercator in njegove nevtralnosti na tem trgu,
- na dobrem sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi dobavitelji,
- na interesu slovenskih dobaviteljev za širjenje Mercatorja v BiH,
osnova projekta pa je prilagoditev in povečanje ponudbe zahtevam trga. »Brez prilagojene ponudbe tem specifikam v različnih delih BiH ni mogoče uspešno razvijati maloprodajno mrežo v BiH,« ocenjujejo v upravi Mercatorja.
Največje tveganje: močno zmanjšan ugled podjetja
»Možnih tveganj je več. Težava je, da se je že zakoreninila zavest, da to ni več tisti 'stari' Mercator, ampak zgolj še eden v vrsti družb v lasti koncerna Agrokor, katerega ugled je močno omajan. Mercator bo zato moral na začetku porabiti veliko denarja za postopek preoblikovanja znamke na trgu v BiH,« ocenjuje Dženan Đonlagić, profesor na sarajevski ekonomski fakulteti. Pri tem je spomnil, da bo določeno število Konzumovih trgovin zaradi nedonosnosti treba zapreti, kar pomeni večje tveganje za odpuščanje zaposlenih, kar javnost v BiH ne bo dobro sprejela.
Dejstvo je tudi, da Mercator vstopa na trg, ki je popolnoma drugačen od tistega, ki ga je pred leti zaradi Agrokorjevega prevzema zapustil. Domača konkurenca je močnejša, vodilni igralec ni več Mercator, ampak domači Bingo. »Zaradi močnejše domače konkurence bo treba veliko denarja, znanja in virov, da Mercator spet prevzame vodilni položaj na trgu trgovine na drobno v BiH,« pravi Đonlagić. Plačilo vseh dospelih obveznosti in plačevanje novih zakonskih obveznosti v zakonskem 60-dnevnem roku bo ključ do vrnitve zaupanja kupcev, dobaviteljev in javnosti, poudarja ekonomist iz Sarajeva.
