Poti v računalniške oblake je več

Podjetja se glede tehnološke zrelosti in poznavanja tehnologij računalniških oblakov zelo razlikujejo. Nekatera med njimi oblake že obvladajo, večina pa jih pri selitvi oziroma vsaj opiranju poslovanja na računalniške oblake potrebuje pomoč. Pomoči so različne, a se ponavadi nanašajo na infrastrukturna vprašanja, delo zaposlenih in prilagajanje poslovnih procesov.

Ponudniki storitev iz oblaka so se srečali s presenetljivim izzivom – prvemu valu selitev poslovanja v oblak je sledilo manjše zatišje. Organizacije in podjetja, ki poznajo tehnologije računalniških oblakov in njihove prednosti ter premorejo lastno IT-osebje, so selitev opravili večinoma v lastni režiji oziroma so se odločili za tako imenovane hibridne oblačne rešitve, kjer kritični del poslovanja in podatkov ostane »v hiši«, manj občutljive funkcije IT in podatke pa zaupajo zunanjemu ponudniku, ki IT-storitve zagotavlja po ugodnejši ceni in pogosto tudi na višji ravni. Uspehi prvih so motivirali številna druga podjetja, da so začela razmišljati o podobnih rešitvah. V »čakalni vrsti« za računalniške oblake je danes na milijone podjetij, čeprav storitve in rešitve iz oblaka že nekoliko uporabljajo, zato pa stalno preverjajo, ali veljajo ponudniki storitev iz oblaka za zaupanja vredne. Zadnjim najtrši oreh predstavljajo podjetja in organizacije, ki jim tehnologija na splošno ni blizu, a jo v 21. stoletju pač morajo vpeljevati v lastno poslovanje, če želijo držati korak s konkurenco.

Zanimivo potezo je na tem področju naredil ponudnik storitev iz oblaka in oblačne hrambe EMC2, ki podjetjem ponuja poldnevno brezplačno delavnico, poimenovano IT Transformation Workshop. Na ta način podjetjem predstavi delovanje informatike kot storitve iz oblaka in najrazličnejše primere iz številnih panog gospodarstva. S pomočjo intenzivnega vprašalnika in analize trenutnega stanja podjetja z vidika strategije, arhitekture ter načrtovanih naložb (in/ali tistih, ki se izvajajo) dobijo podjetja podrobnejši vpogled, kje se nahajajo na zemljevidu rabe storitev IT iz oblaka, in osnovno idejo, kako nadaljevati selitev (delov) poslovanja v računalniške oblake ter na nove poslovne modele.

»Nekatera podjetja imajo strah pred tehnološkimi novostmi, posebno tistimi, ki jih ne poznajo. Takšnim podjetjem želimo predstaviti računalniške oblake in jim pojasniti, da niso nikakršen bavbav. Številna med njimi nato zanima, ali informatiko kot storitev iz oblakov uporabljajo tudi druga podjetja v njihovi panogi in iščejo nasvete, kako odpraviti nastalo vrzel,« pravi Iztok Sitar iz slovenske podružnice družbe EMC2.

Direktorjem informatike v podjetjih vseh velikosti ni lahko opravljati svojega dela. Uprave in lastniki od njih zahtevajo jasne rezultate, predvsem pa to, da informatika ne bo zgolj strošek poslovanja, temveč področje, ki bo poslovanje omogočalo in ga pospeševalo. Večina se zato srečuje z dejstvom, da morajo novi poslovni realnosti prilagoditi aplikacije, infrastrukturo in poslovne modele, to pa je vse prej kot preprosto. Informatika v podjetjih tako postaja čedalje bolj storitveno usmerjena, sprememba pa zahteva tako spremembo miselnosti kot spremembo načina dela zaposlenih.

Analitsko podjetje IDC ugotavlja, da več kot polovica podjetij že uporablja katero izmed storitev IT iz oblaka. Večina se jih zanje odloči predvsem zaradi hitrejše dobave/izvajanja storitev pa tudi zaradi naprednih tehničnih znanj ponudnikov (41 odstotkov). Temu pritrjuje tudi anketa o pomembnosti IT kot storitev med izvršnimi direktorji in direktorji informatike, prvi so ji namenili 62- drugi pa kar 70-odstotno podporo.

Zahteve oblačne informatike

Implementacije storitev IT iz oblaka prinašajo številne prednosti, ne zgolj prihranke. Te zagotavlja standardizacija storitev, ki jih tako pohitri kot poceni. Avtomatizacija namestitve in upravljanja daje podobne rezultate. Lepota storitev iz oblaka je njihova »samopostrežnost« – direktor informatike v svojo sestavljanko preprosto doda le tiste dele, ki jih potrebuje in plačuje po resnični porabi (energije, pasovne širine, drugih zmogljivosti). Poslovni modeli so precej bolj transparentni kot v svetu strojne in licenčne programske opreme. Cilj je doseči čim bolj brezšivno integracijo IT-storitev v poslovanje, kar bomo najhitreje prepoznali po tem, da uporabniki/zaposleni ne bodo več ločili med kakovostjo izvajanja storitev v hiši in tisto od zunanjega ponudnika.

Tem zahtevam še najbolje ustrezajo hibridni oblaki. Za tiste najbolj kritične podatke, aplikacije in storitve podjetje na svoji lokaciji postavi lastno strežniško okolje, tako imenovani zasebni oblak, medtem ko vse nekritične elemente poslovanja, ki se nanašajo na poslovne aplikacije in podatke, preseli v cenovno izjemno učinkovit javni oblak dobrih zmogljivosti in razpoložljivosti.

Izdelava načrta selitve poslovanja v oblak

Podjetja z motivacijo po selitvi v oblak se morajo na to dobro pripraviti. EMC, denimo, strankam ponuja izdelavo temeljite strategije prehoda v oblak, kjer svetovalci najprej temeljito pregledajo obstoječe stanje, določijo poslovne prednostne naloge in želje ter pripravijo načrt selitve ključnih aplikacij in podatkov. Gre za intenziven proces, v katerem sodelujejo vsi poslovni oddelki podjetja, končni rezultat pa predstavljata objektivna analiza in načrt selitve prednostnih IT-storitev, aplikacij in rešitev v oblak. Medtem ko analiza poslovnih procesov in aplikacij zahteva okoli dva tedna, je priprava podrobnega načrta selitve dolgotrajnejši postopek, ki ponavadi traja od šest do osem tednov. A oboje je dobra naložba v prihodnost, saj temeljita analiza in priprava pomenita tudi manj težav pri selitvi in implementaciji novih rešitev ter storitev.

Podjetje, ki seli poslovanje ali del poslovanja v oblak, mora ponavadi prilagoditi tudi svojo poslovno strategijo in cilje poslovanja. Naložba v uvajanje storitev IT iz oblaka v poslovanje se številnim podjetjem povrne v zelo kratkem času, a seveda le, če so se selitve lotila temeljito in celovito, brez iskanja bližnjic. Tudi v svetu informatike in informacijske varnosti velja, da je veriga močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen.