Tiskane izdaje
Lidia Glavina je nedavno v parlamentu poudarila, da bo SDH na skupščini Luke 30. junija predlagala nov nadzorni svet, ki bo imel nalogo »urediti zadeve v podjetju«. Ni pa hotela povedati, koliko in katere nadzornike bodo zamenjali. »Odločitev bo znana na skupščini in z njo bomo zadovoljni. Najti bodo morali rešitev, ki bo odpravila suženjske razmere in hkrati ohranjala dobro poslovanje Luke,« je pojasnila Glavina. V Luki trdijo, da bi zahteva po zaposlitvi vseh prekarcev (po nekaterih ocenah jih je med 600 in 850) povzročila prepolovitev čistega dobička. (Lani ga je bilo 44 milijonov evrov in SDH bo na skupščini predlagal tudi razdelitev najvišjega možnega deleža tega dobička). Članica uprave Luke Irena Vincek je na komisiji DZ za nadzor javnih financ poudarila, da sistem izvajalcev pristaniških storitev deluje od leta 1994 in da je v Luki usklajen s trenutno zakonodajo, po kateri morajo izvajalci pristaniških storitev (IPS) vsake tri mesece dostavljati potrdilo Fursa o poravnanih obveznostih za svoje delavce, hkrati je redna zaposlitev pri IPS pogoj za dovolilnico za vstop v območje luke. Zaposlitev vseh delavcev pa je nevzdržna, ker delo ni kontinuirano. Po lanskem julijskem uporu luških delavcev je vlada poslala v Luko 30 različnih vrst inšpekcij, od teh je ena ugotovila nepravilnost, ker žig ni bil pravilno odtisnjen na lesu, in izdala globo 30 evrov, za drugi primer pa poteka upravni spor. Luka ne želi odgovarjati za podjetja, ki najemajo njihove storitve.
Preiskave Fursa
Finančna uprava (Furs) je opravila preiskavo IPS v Luki Koper in sedmih družb, tako imenovanih missing traderjev oziroma neplačujočih gospodarskih družb, ki so poslovale s podizvajalci pristaniških storitev. Ugotovili so, da IPS sodelujejo z drugimi podizvajalci v verigi, ti pa z missing traderji, ki nimajo zaposlenih, njihove odgovorne osebe pa niso dosegljive. Zadnji v verigi praviloma dviguje nedokumentirano gotovino za plačevanje zaposlenih na črno, dodatno plačilo sicer redno zaposlenih, lahko pa tudi za različne provizije, je zapisano v povzetku poročila Fursa.
Podizvajalci, ki se pojavljajo globlje v verigi, so fiktivne družbe, v lasti tujcev, ki so brez premoženja, in njihovih obveznosti na koncu niti ni možno izterjati. Te ne sodelujejo z davčnim organom in vsa sredstva, ki jih prejmejo na transakcijski račun, dvignejo v čim krajšem času, še isti dan in naprej poslujejo gotovinsko, je na komisiji DZ pojasnil Peter Jenko, namestnik generalne direktorice Fursa.
Na Fursu ocenjujejo, da je takšno delovanje primerljivo pri vseh IPS in njihovih podizvajalcih. Izdali so več odločb, a je le en IPS globo poravnal. Ena izmed glob je dosegla 600.000 evrov, druga 400.000 evrov, a nobena ni bila poravnana. Takoj po izdaji odločbe so prenesli podjetje na tretjo osebo, ki dela naprej z istimi delavci. Zato predlagajo spremembo poslovnega modela poslovanja Luke Koper.
Kadrovske rošade
Po objavi zahteve za dopolnitev junijske skupščine, da namerava SDH 99 dni pred potekom mandata odpoklicati vsaj dve članici NS, so se pojavile številne informacije o možnih nadzornikih in novih članih uprave, ki naj bi sledili tej čistki. Po objavi dveh imen (člana poslovodstva SŽ Milana Jelenca in revizorke Barbare Nose) je sledila tudi neuradna razlaga, da bodo končno zamenjavo nadzornikov objavili šele na dan skupščine. Med imeni, ki naj bi ostali v NS, je predvsem Rado Antolovič, sicer direktor P & O Maritime pri DP World iz Dubaja. Poleg njega bi lahko prišel tudi nekdanji finančnik v Luki Koper Tine Svoljšak, zdaj v enem od podjetij SŽ, in spet lani najbolj sporni hamburški kader Jürgen Sorgenfrei.
Antolovič spet kandidat
Na naše vprašanje, ali držijo govorice, da je spet kandidat za predsednika uprave in kako komentira te govorice, je Antolovič odgovoril, da se o tem lahko pogovorimo ob njegovem prihodnjem obisku Kopra. Torej govoric ni niti potrdil niti zanikal. Nekateri predstavniki SDH in državnih služb si menda želijo, da bi postal predsednik uprave, vendar ne verjamejo, da se bo to zgodilo, saj je njegova plača v Dubaju vsaj 6-krat višja, kot bi bila v Kopru.
Nekateri trdijo, da se je njegovo ime pojavilo samo kot kritje za pravega kandidata, za katerega je nekaj časa veljal prvi mož SŽ Dušan Mes. Drugi pa menijo, da je Antolovič v Kopru zagotovo v imenu največjih svetovnih terminalistov in čaka na priložnost, ko bo koprsko pristanišče naprodaj. Zagotovo pa je tudi dragocen vir zbiranja informacij za svojega delodajalca. DP World, ki v 40 državah na 78 terminalih pretovori 100-krat več zabojnikov kot Luka, se je na SDH v preteklosti že predstavil kot morebitni kupec. V Luki so potrdili, da so jih kot možni kupci obiskali že vsi večji evropski terminalisti.
Nekdanji premier Janez Janša je oktobra 2012 na enem od forumov mladih kadrov v Piranu povedal, da bi bilo treba Luko že zdavnaj privatizirati in da je bilo škodljivo, ker se Slovenija leta 2011 ni dogovorila z nemškim svetovalcem iz Deutsche Bahna Hartmutom Mehdornom za ustanovitev logističnega holdinga. »Saj. Točno za to gre,« pravi predsednik Konfederacije sindikatov KS 90 Peter Majcen. »Vse, prav vse, kar se dogaja v zvezi z Luko, tudi drugi tir, so samo prizadevanja, kako bi jo tako ali drugače spravili v tujo last. Še najbolj si želijo prevzema koprskega pristanišča v Hamburgu, kjer se bojijo koprske strateške prednosti. Zato je bilo že toliko poskusov z nemške strani. Nazadnje Jürgen Sorgenfrei, ki je svetoval, da se drugi tir ne izplača. In njega so hoteli spraviti v nadzorni svet. To pove vse o dobronamernosti sedanje vladne ekipe in SDH,« pravi Majcen.
Tudi Madžarska je vse bolj jasna, da si želi na račun posojila denarja za drugi tir priti do svobodne cone ali terminala v Kopru. Podobno kot imajo dostop do morja urejene nekatere druge države brez morja v nekaterih evropskih obmorskih državah. Hkrati pa se v Sloveniji krepi zahteva po zmanjšanju madžarskega vpliva v projektu 2TDK.
