Tiskane izdaje
Ljubljana − V češko-slovaški finančni skupini J&T, ki je s skoraj 13-odstotnim deležem drugi največji lastnik Petrola, so zadovoljni s svojim deležem v slovenski družbi; za zdaj ga ne nameravajo ne povečati ne zmanjšati.
Nezadovoljni pa so, ker v nadzornem svetu nimajo svojega predstavnika, pravi Mario Selecky, projektni menedžer v J&T: »Bojim se, da je to lahko slab signal za druge investitorje, ki bi radi vlagali v Slovenijo.« Z njim smo se pogovarjali pred skupščino Petrola, ki bo prihodnji teden.
Boste na skupščino prišli z nasprotnimi predlogi?
V Petrolu smo prisotni že od leta 2013 in vsak, ki je v zadnjih letih spremljal družbo, lahko ugotovi, da ne delujemo brez sodelovanja z državo ali preostalimi delničarji, zato ne razmišljamo o vložitvi nasprotnih predlogov. Pričakujemo pa, da bi se lahko kot drugi največji lastnik s preostalimi lastniki, tukaj mislim predvsem na državo, dogovorili za boljše sodelovanje.
Bi podprli višje dividende?
Za vsakega vlagatelja je seveda vedno pomembna vrednost investicije. Zadovoljni smo, da vrednost Petrolove delnice raste, hkrati pa gledamo tudi na dividende, ker so te pomembne za naš denarni tok. Vendar vemo, da ima vsako podjetje omejitve glede uporabe dobička iz prejšnjega leta. Če obstaja rezerva za zvišanje dividend, potem jih zvišajmo. Če bi zvišanje škodovalo podjetju, potem ne.
J & T nima predstavnika v nadzornem svetu, tudi v sedanjem predlogu za skupščino ga ne dobiva. Ali se z največjim lastnikom dogovarjate o sestavi nadzornega sveta?
O tem se pogovarjamo že od našega vstopa v Petrol. Že vse od tedaj poudarjamo, da bi radi bili del družbe in da bi želeli sodelovati z ostalimi delničarji ter da bi sestava nadzornega sveta odražala dejansko lastniško sestavo. Kot drugi največji lastnik smo namreč pričakovali svojega predstavnika v nadzornem svetu, ki se mu v kratkem izteka mandat.
Imena naših kandidatov smo poslali na kadrovsko komisijo, vendar na žalost z njimi niso opravili niti razgovorov. Nato smo lahko v sklicu skupščine prebrali predloge kandidatov, med katerimi seveda ni bilo naših kandidatov. Nasprotovanje največjega delničarja našemu predstavniku v nadzornem svetu je res težko razumeti. Ne pričakujemo nič drugega kot to, da smo obravnavani kot vsak drug običajen delničar, in ne kot sovražnik. To je sicer morda malo močna beseda.
Menite, da vas državni lastnik vidi kot sovražnika?
Tako predstavniki Slovenskega državnega holdinga kot tudi predstavniki drugih družb v državni lasti so bili v pogovorih z menoj na dosedanjih skupščinah zelo prijazni in mislim, da nas nimajo za sovražnika. Vendar se ni mogoče znebiti občutka podrejenega odnosa. J&T ima izjemno bogate izkušnje po vsej Evropi, zato lahko rečem, da je običajno in v skladu z normalno poslovno prakso, da ima drugi največji lastnik predstavnika v nadzornem svetu. To je pošteno. Bojim se, da je to lahko slab signal za druge investitorje, ki bi radi vlagali v Slovenijo. V drugih evropskih državah nimamo takšnih izkušenj. Takšno korporativno upravljanje je za nas nekaj novega.
Zanikali ste, da ste Petrol kupili za MOL. Kakšni so vaši načrti s Petrolom?
Že od samega vstopa v Petrol odločno zavračamo vse tovrstne špekulacije, vendar se je proti tovrstnim govoricam v Sloveniji zelo težko boriti. Še posebej novincu na trgu, ki ga nihče ne pozna. Delnice Petrola smo kupili zase. Naš cilj je jasen. Vsakodnevno iščemo priložnosti v regiji, predvsem v Srednji in Vzhodni Evropi, nekaj investicij imamo tudi v Zahodni Evropi.
Leta 2013 so nam analitiki iz Prage in naša podjetja na Hrvaškem dali informacijo, da bi bil Petrol lahko za nas zanimiv, saj se pričakuje povečevanje vrednosti. Začeli smo kupovati delnice, najprej pet odstotkov. Bili smo zelo zadovoljni, saj je vrednost deleža rasla, zato smo se odločili za povečanje deleža in trenutno smo zadovoljni s statusom quo.
Naši lastniki so spraševali po poslovnem okolju v Sloveniji in glede imenovanja predstavnika v nadzorni svet ter se naposled odločili, da deleža ne povečamo. Radi bi ostali v družbi in bili njen del, vendar bomo videli, kaj bo na skupščini.
Kot pravite, ne načrtujete povečanja deleža. Ali obstaja možnost za prodajo delnic?
Ta možnost vedno obstaja, vendar o tem kratko- in srednjeročno ne razmišljamo, saj smo z naložbo zadovoljni. Ne vem, kaj bi se moralo zgoditi, da bi prodali svoj delež. Za zdaj smo zadovoljni s trenutnim deležem, zato tudi pred kratkim, ko je NLB prodajala tri odstotke Petrola, nismo oddali ponudbe.
Zakaj je skupina J&T v lastništvu Petrola za fiduciarnim računom Češkoslovenske obchodne banke? To ni najbolj transparentno.
Ne morem se strinjati, da to ni transparentno. Na enak način delujemo tudi drugje, denimo v Nemčiji in Veliki Britaniji. Druge naše banke nimajo predstavništva ali računa v Sloveniji, ima pa ga Češkoslovenska obchodna banka. To je vprašanje financiranja in s to banko imamo zelo dobre izkušnje, zato uporabljamo njihov račun. Nič ni skrito; ko smo dosegli pet odstotkov, smo razkrili, da smo lastniki teh delnic. Samo na seznamu delničarjev je napisana Češkoslovenska obchodna banka, vendar vsi vedo, da so te delnice naše.
Vidite, poleg Petrola, v Sloveniji še potencial za investiranje?
Naša skupina je v regiji že zdaj precej prisotna. Investiramo v različne segmente, med katerimi prevladujejo bančništvo, energetika, turizem, kmetijstvo in mediji. Tudi v Sloveniji iščemo zanimive priložnosti za naložbe, pri čemer ima turizem zagotovo velik potencial.
Na Slovaškem in Češkem imamo veliko smučišč, naše nepremičninsko podjetje pa je lastnik petzvezdničinih hotelov na Slovaškem, Češkem ter v Rusiji, in sicer v Moskvi hotela Baltchug Kempinski. V Sloveniji je na tem področju veliko zanimivih priložnosti in o tem smo zelo odkrito govorili v naši skupini, gledamo pa tudi druge potencialno zanimive investicije.
Ste lahko bolj konkretni?
Ne morem biti, saj smo šele na začetku pogajanj.
Kako je J&T posloval lani?
Bančni in finančni holding J&T Finance Group SE vlaga v banke, J&T Private Equity Group pa vlaga v energetiko, proizvodnjo, nepremičnine, medije, šport in turizem, znanost, raziskave ter informacijsko-komunikacijske tehnologije. O številkah za lani še ne morem govoriti, lahko pa povem, da so bile višje kot leta 2015.
Sredstva finančnega dela, ki vlaga v banke, so leta 2015 znašala več kot deset milijard evrov, EBITDA je bila več kot sto milijonov evrov. Sredstva naložbenega sklada, ki vlaga v druge sektorje, pa so znašala več kot 2,9 milijarde evrov in EBITDA je znašala 250 milijonov evrov.
S poslovanjem smo zadovoljni. Lani smo opravili tudi nekaj prevzemov; kupili smo elektrarne v Veliki Britaniji in Italiji, nekaj prevzemov smo izvedli tudi v Nemčiji, na Češkem pa smo kupili dve smučišči.
Kakšne pa so priložnosti v tej regiji v letošnjem in prihodnjem letu?
Morda ste zasledili, da smo hrvaško Vaba banko preimenovali v J&T banka. Na hrvaški obali se oziramo tudi za turističnimi nepremičninami. Žal ne morem biti konkretnejši, saj je zelo težko govoriti med pogajanji. Na Hrvaškem bomo vsekakor aktivni in morda tudi v Sloveniji. Kot sem dejal, priložnosti iščemo vsak dan.
