Tiskane izdaje
V izjavi so zapisali, da bo z njihovo ponudbo postopek prodaje letališčea bolj transparenten in učinkovit. V Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki vodi postopek prodaje, ne nove ponudbe Vinci Airports ne nasprotovanja prodaji ne komentirajo, saj so pogajanja v zaključni fazi. Navajajo pa, da je finančni svetovalec (domači KPMG poslovno svetovanje) s ponudnikom, nekdanjim prvim možem Voma Dušanom Mikušem, ki je po poročanju nekaterih medijev pripravljen za AL odšteti 300 milijonov evrov, »vzpostavil kontakt, da bo lahko SDH pridobil dovolj informacij, na podlagi katerih bo lahko ocenil resnost ponudbe in predvsem finančno sposobnost ponudnika. ... SDH pričakuje, da bo ponudnik najpozneje do 4. septembra predložil vse zahtevane dokumente.«
Prav tako uradno ni znano, kakšne so sploh ponudbe, ugibanja pa segajo od 50 do 63 evrov za delnico, kar bi bilo slabe četrt milijona evrov za tričetrtinski državni delež in višje. Na borzi je bila delnica 3. septembra vredna 57,5 evra. Tudi na vprašanje, zakaj so se odločili za ekskluzivna pogajanja, saj bi s pogajanji z več interesenti verjetno lahko izboljšali izkupiček, v SDH niso odgovorili. Pri poslu z Aerodromom Ljubljana svetuje Vinciju prvi mož Ilirike Igor Štemberger, ki pravi, da njegov klient želi, da bi bili vsi udeleženci enakopravno obravnavani. Vinci bi se rad udeležil tekmovanja, lastniki, torej vsi delničarji, pa bi iz tega potegnili največ. Zmagal bi tisti, ki bi v zaprti kuverti ponudil več. Vinci je dal novo ponudbo, ker je čas ekskluzivnega pogajanja s Fraportom potekel in se odpira borba, v kateri bi bilo moč doseči najvišjo ceno.
V SDH pojasnjujejo, da postopek prodaje naložbe v Aerodromu vodijo »transparentno in enakopravno za vse investitorje ter v skladu z mednarodno prakso na tem področju«. Na vprašanja, »ali je še vedno edino zveličavno merilo cena, ali so pri odločanju upoštevana tudi druga merila: turizem in okolje (ob dejstvu, da do Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana ni in še dolgo ne bo železniških tirov bi to seveda bolj trpelo)?«, pa niso odgovorili.
Potniki ali tovor?
Posredno se namreč odpira vprašanje prihodnje usmeritve Aerodroma Ljubljana: v krepitev tovornega (kargo) prometa, kar naj bi bila po dostopnih informacijah vizija Fraporta ali v povečevanje potniškega prometa, kar zagovarja Vinci. Predsednik Vinci Airports Nicolas Notebaert je v junijskem pogovoru za Delo nakazal, da bi Vinci krepil turistični promet in pojasnil, da ima dobre povezave z letalskimi družbami ter dovolj močno finančno zaledje, ki zagotavlja rast in razvoj letališča na dolgi rok.
Skupina Vinci na leto ustvari 40 milijard evrov prihodkov in ima več kot 190.000 zaposlenih. Lani so v nakup portugalskih letališč, zmagali so v zelo močni konkurenci, vložili več kot tri milijarde evrov. Igor Štemberger misli, da je potniški promet za slovenske potrebe primernejši. Dodaja, da razume, da je za evropsko komisijo merilo en evro več. Zato se zdi toliko primerneje, da se zmagovalca kupca dobi v odprtem tekmovanju, v katerem država itak nima stroškov, saj so svetovalci plačani. Glavno vodilo je maksimizacija kupnine − v čemer
po Štembergerjevih besedah ni nič slabega. Pripis: borznoposredniška hiša Ilirika v svojem portfelju nima delnic Aerodroma Ljubljana.
Kargo promet
Na ljubljanskem letališču so v prvem polletju oskrbeli 9587 ton tovora, za 7,6 odstotka več kot lani, za 5,5 odstotka pa presegajo tudi obdobni plan. Teža oskrbljenega tovora, prepeljanega z letali (4343 ton) je za 7,7 odstotka večja kot v enakem obdobju lani, teža tovora, prepeljanega s tovornjaki (4587 ton), je v primerjavi z lanskim prvim polletjem večja za 8,1 odstotka, teža oskrbljene pošte (494 ton) pa je za 9,8 odstotka večja kot lani. Letalski tovorni promet sta z rednimi cestnimi tovornimi linijami v prvem letošnjem polletju izvajala Air France in Lufthansa, z občasnimi prevozi pa tudi Korean Air, Cargolux, ČSA Czech Airlines, Adria Airways in drugi. Med prevozniki hitre pošte sta poleg DHL pomembna UPS in TNT, ki ljubljansko letališče uporabljata tudi kot vozlišče za jugovzhodno Evropo.
Mednarodno združenje letalskega transporta IATA v svojem rednem mesečnem pregledu prometa ugotavlja, da je bil julija letos tovorni (kargo) promet kar za 5,8 odstotka večji, merjeno s prepeljanimi tonskimi kilometri, kot julija lani, dvanajstmesečno povečanje prometa pa je 4,4-odstotno. Junijske primerjave so bile manj ugodne, rast le 2,4-odstotna.
O največji 11,3-odstotni rasti kargo prometa med obema julijema poročajo afriški prevozniki, sledijo, tudi zaradi premakljivega verskega praznika, ramadana, bližnjevzhodni prevozniki (9,4-odstotno), latinskoameriški prevozniki poročajo o 7,6-odstotni, azijsko-tihomorski prevozniki pa o 7,1-odstotni medjulijski rasti. Prav
slednjo omenja generalni in izvršni direktor IATA Tony Tyler kot dobro znamenje krepitve trgovanja in tudi kot posledico ekonomskih spodbud na Kitajskem. V Severni Ameriki je bila rast 5,2-odstotna, v Evropi pa
samo 1,8-odstotna. Kot vzrok za tako skromno rast navajajo v IATA gospodarske težave v Franciji in Italiji ter sankcije proti Rusiji.
Potniški promet
V javnem potniškem prometu so na Brniku v šestmesečju našteli 571.140 potnikov, za 2,9 odstotka več kot lani. Adria Airways je prepeljala za 1,7, tuji prevozniki pa za 5,8 odstotka več potnikov. Rast je v veliki meri posledica več prepeljanih potnikov na rednih linijah Adrie Airways, večjega števila letov in za 17,9 odstotka
večjega števila potnikov Turkish Airlines. Število premikov letal v javnem prometu za lanskim prvim polletjem zaostaja za 3,3 odstotke, v polletnem poročilu Aerodroma Ljubljana pa je zapisano, da ta upad zaradi spremembe strukture letal v korist večjih in težjih letal nima negativnega vpliva na realizirane poslovne prihodke. V obdobju od januarja do junija 2014 so potniki z Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana lahko potovali z devetimi rednimi prevozniki na 25 rednih povezavah, dveh več kot lani. Polovica potnikov je potovala v Frankfurt, London, Istanbul, Zürich, Pariz in München. S ponudbo letov privablja ljubljansko letališče vse več potnikov tudi iz Avstrije z novo večkratdnevno avtobusno povezavo, ki že buri politične duhove na Koroškem.
Združenje evropskih mrežnih letalskih prevoznikov AEA je v začetku tedna sporočilo, da je 24 članic, ki so poročale o prometu, med njimi je tudi Adria Airways, v prvem polletju prepeljalo 176 milijonov potnikov, za 3,3 odstotka več kot v lanskem prvem šestmesečju. Medcelinski promet je bil višji za 4,7 odstotka, 96,8 milijona potnikov na kratkih in srednjih letih pa v primerjavi z lanskim letom pomeni 2,9-odstotno povečanje. Rezultat je po besedah izvršnega direktorja Atharja Huseina Khana spodbuden in dokazuje sposobnost tekmovanja članic na visoko konkurenčnem trgu. Kjer so, dodajmo, nizkocenski prevozniki po številu prepeljanih potnikov na notranjih progah že v prednosti. IATA pa medtem že poroča o julijskem prometu. Ta je bil letos za 5,3 odstotka večji kot lani, primerjava dvanajstmesečnih z julijem zaključenih statistik pa govori o 5,9-odstotni rasti prepeljanih potniških kilometrov. Kar je po besedah Tonyja Tylerja ohrabrujoče, saj je bila rast v začetku leta počasnejša. Potniški letalski promet se povečuje povsod po svetu. Po navedbah IATA so evropski prevozniki v mednarodnem prometu julija letos zabeležili za 5,3 odstotka več prepeljanih kilometrov, ob 5,6-odstotni rasti zmogljivosti pa so ostala letala enako kot lani visoko, 86,1-odstotno zasedena (load faktor).
