Tiskane izdaje
Trbovlje - Nadaljnje izkopavanje premoga na območju Brnice v hrastniški občini po letu 2012, ko bo usahnila proizvodnja v Rudniku Trbovlje-Hrastnik, postaja vse bolj realno. Na veliko presenečenje se je v reševanje zasavskega premogovništva vključil Premogovnik Velenje (PV), potencialni soinvestitor, ki vlaganja v Brnico ocenjuje na nekaj več kot šest milijonov evrov.
Okrog tega, ali je v hrastniški Brnici mogoče nadaljnje pridobivanje premoga, se precej vroče razprave vlečejo že od nedavne energetske konference v Trbovljah, kjer je Janez Kopač menil, da bo država Slovenija težko prepričala Evropo, da bo po zaprtju RTH praktično na istem območju, v Zasavju, dovolila odprtje novega rudnika.
Zasavski energetiki so se sklicevali na študijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani o možnostih nadaljnjega odkopavanja v sloju Brnica. Po njej bi 25 milijonov ton zalog premoga v tem delu zadoščalo za letno proizvodnjo od 200.000 do 300.000 ton energenta za potrebe Termoelektarne Trbovlje (TET) za nadaljnjih 25 let. Sodeč po pravnem mnenju, ki ga je pridobil RTH, je Kopačeva dilema odveč, saj bi proizvodnjo v Brnici nadaljeval drug tržni subjekt, ki bi v ta namen odplačno prevzel vsa ali del sredstev RTH.
Omenjeni subjekt je bil doslej skrbno varovana skrivnost. V PV so za Delo potrdili, da so kot vodilno slovensko premogovniško podjetje z dolgoročno perspektivo obratovanja do leta 2054 zainteresirani za nadaljnji razvoj premogovniške dejavnosti tudi na nekaterih drugih potencialnih lokacijah v Sloveniji. Med temi so omenili tudi Brnico v Hrastniku, kot enega od razlogov pa navedli visoko usposobljene šaleške kadre, ki lahko nudijo tehnološko podporo pri razvoju in obratovanju novega zasavskega premogovnika.
Prvi mož PV Milan Medved se je o možnostih sodelovanja že pogovarjal z vodilnima možema RTH in Termoelektrarne Trbovlje Alešem Bergerjem in Francijem Blaznekom. Medvedu se zdi ključno, da se obstoječi energetski resursi in lokacije revitalizirajo in izkoriščajo v energetske namene tudi v prihodnje, saj bo premog v evropskem in svetovnem merilu tudi v več naslednjih desetletjih vodilni in najbolj stabilen energent. Zasavska energetska lokacija se mu zdi za zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo zato izjemnega pomena.
Pravni status oziroma poslovni model bodočega novega rudnika v tem trenutku še ni znan. Aleš Berger je potrdil, da v kratkem pričakujejo študijo, ki bo odgovorila tudi na vprašanje, ali naj bo to rudniški obrat, ali obrat TET ali morda nova pravna oseba, ki jo bodo ustanovile zainteresirane energetske družbe. Med temi bo imel odločilno vlogo Holding Slovenskih elektrarn; del skupine HSE sta že zdaj tako PV kot TET, ne pa tudi RTH, tako da bo dokončno odločitev o oblikovanju nove premogovne družbe v Zasavju in o razmerjih med novimi družbeniki mogoče sprejeti le v soglasju s HSE.
