Premogovnik Velenje zasluži tudi z znanjem

Ljubljana – Pred dnevi je Premogovnik Velenje (PV) s podjetjem Privredni preporod iz Banjaluke podpisal sporazum za izdelavo idejnega projekta za odpiranje rudnika rjavega premoga Lješljani pri Novem Gradu. A to ni vse, prodajo več znanja.

»Premogovnik Velenje kot sodoben in tehnološko izpopolnjen premogovnik svoje rudarsko znanje prodaja na številne tuje trge. V preteklosti smo uspešno izvedli projekte v jugovzhodni regiji, Turčiji, Slovaškem. Eden izmed projektov je bil projekt Rudniki Kreka, RMU Mramor, v katerem smo sodelovali pri ponovni uvedbi mehaniziranega odkopavanja v Rudniku Kreka – opravili servisiranje in pomoč pri generalnem remontu odkopne opreme, dobavo rezervnih delov za hidravlično odkopno podporje ter kombajn in dobavo hidravličnega odkopnega podporja za daljšanje odkopa. Na Slovaško smo dostavili napredovalni stroj GPK-PV, ki je plod lastnega inženirskega znanja. Pridobili smo zahteven posel projektiranja in izdelave celovite projektne dokumentacije za odpiranje popolnoma novega makedonskega premogovnika Mariovo. Uspešni smo tudi na turškem trgu, kamor smo dostavili ščitno hidravlično podporje za podzemni kop tipa DBT in prodali dva napredovalna stroja Noell in Eickhoff,« naštevajo v Premogovniku Velenje (PV).

Dodajajo, da so s svojo lastno velenjsko odkopno metodo, lastnim razvojem, tehničnim znanjem in domačimi strokovnjaki sodelovali že s številnimi rudniki. V projektu Mariovo so izvedli zgolj prodajo tehničnega znanja v celoti, pri drugih projektih delno ali posredno. Večji projekti so, denimo, prodaja rabljenih sekcij s pripadajočimi deli transportnega sistema za bosanski rudnik Kreka, izdelava projektne dokumentacije za bosanski rudnik Lješljani, revitalizacija in ponovno odpiranje črnogorskega rudnika Berane, pri katerem sodelujejo kot izvajalec rudarskih del, ter uvajanje velenjske odkopne metode z dobavo opreme za turški rudnik.

Sklenjen krog za TET

Zgolj izdelava projektne dokumentacije za Lješljane naj bi neuradno zagotovila 200.000 evrov, verjetno pa je še pomembneje, da je ta bosanski rudnik v lasti Olega Burlakova, istega, ki je pretekli teden oddal ponudbo za odkup 81,33-odstotnega deleža Termoelektrarne Trbovlje (TET) od Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Ponudbo Burlakova bodo jutri sprejeli ali zavrnili. Po prvih ocenah strokovnjakov PV, ki je v lasti HSE, je v rudniku Lješljani dovolj kakovostnih zalog premoga in bentonita. Ta rudnik pa je bil tudi večkrat omenjen kot dobavitelj premoga za TET, ki so jo zaradi porabe zalog premoga in prekinitve dobave lignita iz Velenja pretekli teden ustavili.

Generalni direktor HSE Blaž Košorok podpira vsak zaslužek PV zunaj skupine, posebno če gre za prodajo znanja. Zmerno optimističen je tudi pri oceni možnosti za nadaljevanje projekta v Lješljanih in udeležbo strokovnjakov PV.

Priložnosti so odprte

Na vprašanje, kolikšen je izkupiček od prodaje znanja, v PV ne odgovarjajo. »Zaradi našega konkurenčnega delovanja v regiji tega podatka nočemo razkriti,« pravijo. Neuradno smo izvedeli, da načrtujejo zaslužek štiri milijone evrov na leto. »Rudarsko znanje tržimo že dolgo. S svojo lastno velenjsko odkopno metodo, z lastnim razvojem, tehničnim znanjem in domačimi strokovnjaki imamo možnosti za širjenje posla. Temu v prid poleg aktualnih projektov govorijo tudi uspešno izvedeni projekti v preteklosti in sedanji posli ter dejstvo, da nas vse več rudnikov v Evropi in po svetu zaradi naših referenc poišče samih,« še pravijo v PV.

Doma bolj bosi?

V zadnjem času je bilo več namigov, da je proizvodnja lignita v velenjskem rudniku ogrožena zaradi slabega vzdrževanja rovov v preteklosti in nesmotrne porabe denarja za druge namene. »Ti podatki ne držijo. Vzroki za vse težje pogoje v posameznih jamskih progah so geomehanski, pojavljajo pa se kot sprostitve pritiskov ter stebrnih udarov. V PV izvajamo vse ukrepe za zmanjšanje omenjenih pojavov in vse aktivnosti za čim hitrejšo sanacijo poškodovanih jamskih objektov,« odgovarjajo v PV.

Glasne so tudi govorice, da je PV zaradi teh težav ustavil dobave premoga v Tetu, za Teš 6 pa ga menda sploh ne bi mogel dovolj nakopati. »Zaloge premoga v pridobivalnem prostoru PV zadostujejo za potrebe delovanja Teša 6, kar kažejo tudi vsakoletni izračuni republiške komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin,« pravijo v PV.

Velenjski rudarji so s stavko prisilili vodstva PV, Teša in HSE, da so sedla za skupno mizo, kjer so tudi določili novo ceno premoga, 2,95 evra za gigadžul. Po zakonu o državnem poroštvu za posojilo za Teš 6 pa cena premoga ne bi smela presegati 2,25 evra na gigadžul. Vendar tudi nova cena še ne zadošča. »Za doseganje prodajne cene premoga, ki bi PV omogočala likvidnost in pozitivno poslovanje, bo treba opraviti določene aktivnosti v smislu poslovno-organizacijskih ukrepov, kar je predvideno tudi v načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja, ki ga je potrdil nadzorni svet PV,« pravijo v PV.