Prevent TRO družbi Brod na Muri

Slovenj Gradec – Sklep sodišča o prodaji 78,89-odstotnega deleža prevaljske družbe Prevent TRO v okviru stečajnega postopka Preventa Globala je pravnomočen. Delež je kupila družba Brod na Muri, drugi, neuspešni kupec pa je stečajnemu upravitelju Borisu Kastivniku, podobno kot v primeru Aerodroma Maribor, očital nepravilnosti v postopku.

Prevent TRO, kjer je zaposlenih 140 ljudi, je novega večinskega lastnika dobil šele v četrtem poskusu prodaje. Po treh neuspešnih dražbah je Boris Kastivnik, stečajni upravitelj Prevent Globala, ki je bil doslej večinski lastnik Preventa TRO, poskusil še z nezavezujočim zbiranjem ponudb, odzvalo pa se je devet ponudnikov. Na koncu je izbiral med podjetnikom Kristianom Lahom in družbo Brod na Muri ter se po pogajanjih, predstavitvi petletne strategije razvoja Preventa TRO in več zvišanji ponujene cene odločil za podjetje Brod na Muri, ki je za delež ponudilo 700.000 evrov. Neizbrani ponudnik Lah je nato Kastivniku v dopisu sodišču očital, da je v okviru pogajanj zlorabil zaupne poslovne podatke. Trdil je, da je bil kot kupec ogoljufan in nepošteno izločen iz tekme za nakup večinskega deleža, češ da naj bi Kastivnik pogajanja vodil netransparentno in samovoljno izločal najboljše ponudnike.

V izrednem poročilu sodišču je stečajni upravitelj zavrnil vse Lahove očitke in pojasnil, da zanj najpomembnejšega argumenta za izbor kupca ni predstavljala dosežena prodajna cena, ki je bila v času sklenitve pogodbe z Brodom na Muri sicer najvišja (700.000 evrov), a jo je Lah dva dni pozneje zvišal za 15.000 evrov. Kastivnik je kot odločilno navedel predvsem stališče glavnega dobavitelja vhodnih materialov, družbe Metal Ravne, ki mu Prevent TRO še vedno dolguje več kot pol milijona evrov. »Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da smo skupaj z njim na podlagi izvedbe dokapitalizacije v letu 2011 ohranili družbo Prevent TRO pri življenju,« je še zapisal. Sicer pa Kastivnika ni prepričala niti Lahova strategija razvoja Preventa TRO, saj v njej ni bilo vizije o dolgoročnem razvoju družbe, novih programih in trgih.

Sodišče je Kastivnikovemu predlogu o prodaji ugodilo, saj je bil »postopek prodaje glede na predložene dokaze transparenten in za vse ponudnike enak«. Upniški odbor je k prodaji podal negativno mnenje, a to za sodišče ni zavezujoče. Ni pa znano, kakšni so zadržki upnikov, saj so mnenje podali na dopisni seji.

Tudi v primeru prodaje Aerodroma Maribor, ki je prav tako potekala prek neposrednih pogajanj na podlagi nezavezujočega zbiranja ponudb, je neizbrani kupec Kastivniku očital netransparentno prodajo ponudniku z nižjo ceno, a je sodišče pritožbo zavrglo.