Tiskane izdaje
Ljubljana - Ljubljanski poslovnež Igor Lah je danes spet vrgel rokavico akterjem, vpletenim v sanacijo Pivovarne Laško. Sporočil jim je, da v prevzemu pivovarne, ki ga želi Lah opraviti prek svoje družbe KS Naložbe, računa tudi na pomoč mednarodnega partnerja.
To je avstrijska banka Erste Group Bank AG, s katero je Lah podpisal pogodbo o svetovanju pri prevzemu Pivovarne Laško. »S podpisom pogodbe želimo utrditi resnost namere za prevzem pivovarne. Upam, da bomo zdaj prepričali tudi največje skeptike, predvsem pa banke, ki v Pivovarni Laško še vedno nastopajo v protislovni vlogi lastnikov in upnikov,« je v pogovoru za Delo poudaril Igor Lah, ki ima le še slab teden dni časa za povišanje svoje prevzemne ponudbe. Na vprašanje, ali se z avstrijskimi bankirji dogovarja tudi o morebitnem prevzemu finančnih bremen laške pivovarne, je Lah poudaril, da bo vloga Erste Group Bank le svetovalna.
»Pivovarna Laško ima skoraj pol milijarde evrov dolgov, ki so večinoma kratkoročni, kar je zelo tvegano za njeno poslovanje. Naš namen je, da banke upnice prepričamo o prestrukturiranju kratkoročnih dolgov pivovarne v srednje- ali dolgoročne in s tem pivovarni omogočimo normalno poslovanje, kar je cilj vseh,« je poudaril Lah.
Vloga Erste Group torej ne bo financiranje prevzema ali prevzem dolgov pivovarne, temveč bo testirala voljo bank upnic pivovarne za finančno sanacijo na dolgi rok. Ta pa bo odločilna tudi za morebitno povišanje prevzemne ponudbe KS Naložb za laško pivovarno.
Možnosti popravka prevzemne cene Lah sicer ne izključuje, vendar poudarja, da bo to odvisno od analize vseh tveganj, povezanih s poslovanjem pivovarne. Največja so predvsem visoki dolgovi do bank.
»Če katerakoli od bank upnic ne bi privolila v reprogram dolgov in bi se umaknila iz laške pivovarne, bi ta bila insolventna,« je danes poudaril Lah. Drugo morebitno tveganje je pravne narave, kot, denimo, zaplet na relaciji Laško-Perutnina Ptuj, tretje tveganje oziroma negotovost pa je povezano z načrtovano prodajo Mercatorja.
Za analizo vseh morebitnih tveganj in skrbni pregled v Laškem so KS Naložbe že pred časom angažirale revizorsko družbo Deloitte, vendar za zdaj še niso pridobili vseh relevantnih podatkov.
»Če se bodo bistveno zmanjšala tveganja glede opisanih faktorjev, lahko pride v prevzemni ponudbi do popravka cene kot tudi do spremembe načina plačila,« je včeraj poudaril direktor KS Naložb Blaž Vodopivec.
Gaspari: Z Lahom nimamo nič
Lahovo sporočilo o angažiranju avstrijskih bankirjev je prišlo le dober teden po tem, ko je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari objavil pobudo, da bi v bankah v delni državni lasti (NLB in NKBM) ustanovili ločene oddelke za dobre in slabe naložbe, ter okrcal banke in njihovo politiko povečevanja rezervacij zaradi slabih naložb namesto teženj po prestrukturiranju njihove aktive.
Na ministrove besede se v svojem sporočilu za javnost opira tudi Igor Lah, ki upa, da bodo banke vendarle spoznale, da z uspešnim prevzemom lahko precej izboljšajo bilanco in sprostijo denar, potreben za oživljanje slovenskega gospodarstva.
Lah se strinja z ministrom Gasparijem, da je povečevanje rezervacij zaradi slabih naložb napačna bančna politika in da bi morale banke namesto tega prestrukturirati svojo aktivo. »S predlogom ministra Gasparija nisem seznanjen, dejstvo pa je, da banke niso naraven lastnik podjetij, zato v svojih portfeljih ne morejo neomejeno držati delnic,« je danes poudaril Lah.
Gasparija smo zato vprašali, ali je to, kar predlaga Igor Lah, lahko uresničitev Gasparijevih zamisli in medbančnih idej o ustanovitvi sklada za prestruktiriranje slabih naložb. Odgovor, ki smo ga dobili, je bil kratek: »Pobude gospoda Laha nimajo nobene povezave s stališči ministra Gasparija. Z njim nikoli ni imel nobenih stikov in jih tudi ne potrebuje.«
