Tiskane izdaje
Podčetrtek – Slovensko turistično gospodarstvo večinsko obvladujeta javni sektor (država, lokalne skupnosti, Kad, Sod, banke v državni lasti, ... ) in finančni holdingi. Govorci na okrogli mizi na dnevih slovenskega turizma na to anomalijo niso dali enoznačnega odgovora. Ker pa je sektor, predvsem zaradi preteklih naložb, prezadolžen, bi nujno potreboval svež kapital.
Terme Olimia dobro poslujejo kljub temu, da se je delež javnega denarja v družbi z manj kot polovice zaradi stečaja enega od lastnikov povečal na tri četrtine, ugotavlja direktor Zdravko Počivavšek, ki je hkrati predsednik Gostinsko turistične zbornice Slovenije. Med novimi lastniki pa bi si najbolj želel tuje iz turistične dejavnosti, ki bi pripeljali tudi nove goste. Med zaželenimi lastniki so na drugem mestu povezani lastniki iz lokalnega okolja, najmanj pa si želi domače lastniške verižne opcije.
Kratkoročno pa mora turistično gospodarstvo najprej preživeti letošnje leto, v novo pa kreniti z urejenim sistemskim financiranjem, po vzoru sosednjih Avstrije in Hrvaške, z osamosvojeno Slovensko turistično organizacijo (STO) in viri sredstev iz turistične takse, turistične članarine turističnega gospodarstva in iz proračuna. Turizem želi imeti 20 milijonov evrov letno za promocijo na nacionalni ravni.
Toliko seveda ne bo imel, iz proračuna pa bo na voljo letno okrog šest milijonov evrov. Predsednica vlade Alenka Bratušek pa je napovedala, da bo STO do novega leta spet osamosvojena. Preostala dela združenega Spirita pa bosta po napovedi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika preoblikovana v direktorata na ministrstvu.
Slovensko hotelirstvo je v zadnjih letih za 27 odstotkov povečalo svoje zmogljivosti, zasedenost pa se je zmanjšala za 12 odstotkov. Prav zaradi velikih naložb stroški financiranja, ki so med letoma 2007 in 2012 realno narasli kar za 216 odstotkov, ogrožajo dejavnost. Kljub povečanemu prihodu tujih turistov je slovensko hotelirstvo lani ustvarilo za 88 milijonov evrov izgube, med letoma 2008 in 2012 pa kar 255 milijonov evrov, je pokazala analiza, ki jo je pripravil Hosting, predstavil pa njen direktor Peter Vesenjak, ki je hkrati tudi direktor in lastnik manjšega hotela Mitra na Ptuju.
Finančni holdingi so povsem normalen lastnik – tudi v svetu je tak lastnik Hiltona, ki še ni propadel, meni analitik in direktor Alta Skupine Simon Mastnak. Je pa slovenski turizem v neugodnem položaju: zadolženi so hoteli, zadolženi finančni holdingi in zadolženi so njihovi lastniki. Od tod svežega denarja ne bo. Konsolidacija lastništva pa je potrebna, je prepričan tudi Matej Narat, predsednik uprave (finančnega holdinga) Sava, katere turistični del je največji slovenski hotelir. Sava turizma nikakor ne namerava izčrpavati, saj ta ostaja njen strateški program.
Predsednik uprave NLB Janko Medja je povedal, da je banka povsod majhen lastnik in še to bolj po sili razmer kot načrtno; zato pač naložbe v turizem zanjo niso strateške. Ne bodo pa jih razprodajali. In tudi posojila je za dobre programe v turizmu še moč dobiti. S poudarkom na dobrih programih: v turizmu se naložba pač povrne šele v petnajstih letih (šala pravi, da pred tem podjetje itak dvakrat bankrotira).
Zasebno lastništvo je pač prednost, stroški v družinskem podjetju so zanesljivo manjši. Sicer pa so stroški v hotelirstvu v zadnji petletki precej rasli (energija, potrošni material ...), padli pa so stroški dela. In prav na to je v popoldanski razpravi opozorila sindikalistka Karmen Leban, ki je poudarila, da turizem delajo ljudje. Vprašala se je, kako lahko od podpovprečnih plačah 42.000 zaposlenih pričakujejo povečanje prihodkov od tujih turistov z dveh na tri milijarde evrov in zaposlitev novih petnajst tisoč, če pa je bilo lani ob delo skoraj tri tisoč zaposlenih?
Odpraviti bo treba delo na črno, za kar navijajo tudi v OZS, je poudaril generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo Marjan Hribar, za preboj pa so potrebna vlaganja in internacionalizacija, saj za nove naložbe lahko poskrbijo le tujci. Peter Vesenjak, sredi devetdesetih tudi državni sekretar za turizem, predlaga drugačno delovno-pravno zakonodajo, ki bi brez dela na črno takoj prinesla 7500 delovnih mest. Sicer pa predlaga kratko in srednjeročno doseganje ustrezne cene za ustrezno kakovost in učinkovitejše trženje, dolgoročno pa poseben sklad znotraj slabe banke za razvoj turizma, ki zahteva specifičen pristop.
