Tiskane izdaje
Organizatorji sejmov ugotavljajo, da so se njihove ključne prireditve obdržale in povečujejo število razstavljavcev in obiskovalcev, čeprav se v gospodarstvu še spopadajo s krizo. Nekaj vprašanj smo postavili Iztoku Briclu z Gospodarskega razstavišča, Robertu Otorepcu s Celjskega sejma in Janezu Erjavcu s Pomurskega sejma.
Katere od svojih tradicionalnih sejmov ocenjujete za najuspešnejše, kaj ste v ponudbi v zadnjih letih spremenili?
Bricl: Uspešni so vsi sejmi v naši organizaciji. So prireditve z dolgoletno tradicijo, zato tudi z znanjem in izkušnjami. Prizadevamo si za večjo specializacijo, preglednost zadnjih trendov in novosti v panogi, k osebnemu pristopu med proizvajalcem ter poslovno in najširšo javnostjo, ugodnim sejemskim cenam oziroma razstavno-prodajnemu značaju ter predvsem k brezplačnemu spremljevalnemu programu s številnimi predstavitvami, delavnicami, predavanji in svetovanji. Prav spremljevalni program, več informacij, neodvisne institucije s poslovno nevtralnimi nasveti in po drugi strani dodatne ugodnosti za obiskovalce so novosti v zadnjem obdobju.
Otorepec: Letos smo zaznali zelo velik uspeh industrijskih sejmov Forma tool, Plagkem, Graf & Pack ter Varjenje in livarstvo. Ti sejmi so tudi zabeležili največjo rast v našem sejemskem portfelju in imajo velik potencial, da svojo vodilno vlogo v širši regiji še povečajo.
Prvič po letu 2008 je bila rast zaznana tudi na našem največjem in še vedno najpomembnejšem sejmu MOS (Mednarodni sejem obrt in podjetnosti). Pravzaprav smo pri večini dogodkov, ki smo jih organizirali leta 2015, zabeležili pozitivne trende, čeprav je bila rast odvisna od razmer v panogi, ki se predstavlja na posameznem sejmu. Pozitivni trendi so po naši oceni tako posledica nenehnega prilagajanja razmeram na trgu, sledenju trendom in pričakovanjem naših ključnih ciljnih skupin kot tudi splošnemu izboljševanju razmer v gospodarstvu.
Erjavec: Gotovo je naš največji in najuspešnejši Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki ima tudi najdaljšo tradicijo. Letos je Agra predstavila 1785 razstavljavcev iz 30 držav na 69.500 m2 razstavnih površin, obiskalo pa jo je 129.000 obiskovalcev. To je bila najboljša ponovitev tega sejma v zadnjih desetih letih.
Katere vsebine sejmov so najbolj obiskane, kakšni tipi obiskovalcev pridejo?
Bricl: Na sejem za zdrav življenjski slog Narava-zdravje prihajajo obiskovalci različnih generacij, ker v enem ali več sklopih Prehrana, zdravje, Gibanje, Naravna kozmetika, Zeleno sobivanje najdejo zanimive vsebine zase. Bodisi izdelek, bodisi storitev, kot so različne meritve, degustacije, testiranje, svetovanje, bodisi kaj iz zelo bogate ponudbe v spremljevalnem programu. Prihodnje leto se nameravamo posvetiti predvsem uporabnosti konoplje, alergijam, jogi, homeopatiji, socialnemu kmetijstvu, razstrupljanju, ajurvedi ter električni mobilnosti.
Sejem Dom privabi tiste, ki svoje poslovne ali zasebne bivalne prostore prenavljajo ali gradijo ali pa to načrtujejo. Od montažnih hiš, stavbnega pohištva, ogrevanja, talnih oblog, kritine, izolacije … Sejem Ambient privabi oblikovalske sladokusce – poudarek je na kulturi bivanja. Obiskovalci pridejo sem po idejo ali po točno določen kos pohištva. Vinski sejem pa obiščejo tisti, ki se še spomnijo prireditve izpred let, predvsem pa je prireditev namenjena mladim, ki hočejo kaj več izvedeti o kulturi pitja vina.
Otorepec: Največji obisk je še vedno na MOS, ki ga je letos v šestih dneh obiskalo več kot 122.000 obiskovalcev. Med njimi je 39 odstotkov navedlo, da so sejem obiskali poslovno. Odlično sta na primer obiskana tudi dneva čebelarstva v Celju ApiSlovenija, ki ju vsako leto marca pripravimo skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije.
Ni slovenskega čebelarja, ki bi manjkal na ApiSlovenija, enako velja za čebelarje iz sosednjih držav in nekdanje Jugoslavije. Zavedanje lastne skrbi za zdravje vsako leto na sejmišče pripelje tudi vse več obiskovalcev sejma Altermed. Na strokovnih sejmih, kot je že omenjeni industrijski četverček Forma tool, Plagkem, Graf & Pack ter Varjenje in livarstvo, pa ne smejo manjkati strokovnjaki, ki delujejo na teh področjih.
Erjavec: Agra je pritegnila 129.000 obiskovalcev. Sejma Lov in Natura sta letos v istem terminu naštela 13.000 obiskovalcev, Pomladni sejem in sejem Geen 9000, Sobra pa leta 2010, ko je bila nazadnje organizirana, 20.000 obiskovalcev. Na Agri se je letos za poslovne obiskovalce izjasnilo 16 odstotkov vprašanih. Med širšim krogom prevladujejo tisti, ki se poslovno, strokovno ali praktično ukvarjajo s kmetijstvom, ter tisti, ki se jim zdi pomembno, kakšno hrano uživajo in kako je ta pridelana.
Na Pomladnem sejmu gradbeništva, energetike, komunale in obrti prevladuje poslovna publika, enako na mednarodnem sejmu pogrebnih in pokopaliških dejavnosti Post Viva. Mednarodni sejem obrambe, varovanja, zaščite in reševanja Sobra privablja v enaki meri strokovno (tudi uniformirano) kot splošno publiko. Lov in Naturo obiskujejo večinoma ljubiteljski obiskovalci, Green pa vsi tisti, ki so zazrti v trajnostni ekonomski in družbeni razvoj.
Kaj po vaših izkušnjah od sejma pričakujejo obiskovalci? Kakšne so razlike med poslovnimi in splošnimi obiskovalci?
Bricl: Večina naših sejmov je namenjena predvsem najširši javnosti, poslovno javnost pa pridružujemo predvsem turističnemu sejmu. Naše izkušnje kažejo, da je slovenski prostor, predvsem v gospodarskem kontekstu, relativno majhen za izključno poslovni obisk, zato je nujno treba iskati mednarodne povezave ter mreženje v strokovnih krogih. V tem smislu so pri nas že organizirani mednarodni kongresi: strokovnim konferencam se pridružuje razstava, na primer pri medicinskem kongresu sejem specializirane medicinske opreme. Drug podoben primer pa je poslovna borza Conventa, ki združuje kupce in ponudnike kongresnega turizma.
Otorepec: Pričakovanja ciljnih skupin se razlikujejo glede na to, ali je sejem prvenstveno namenjen strokovni, ali splošni javnosti. Pri prvi je v ospredju spremljati razvoj stroke, pridobivanje novih informacij ter druženje s poslovnim partnerji in stanovskimi kolegi. Pri splošni javnosti pa so bolj v ospredju sejemski popusti, pridobivanje informacij za poznejši nakup ter »živi« ogled izdelkov in storitev, o katerih so se obiskovalci že prej pozanimali na spletu.
Erjavec: Na sejmu Agra, na primer, je kar 71 odstotkov anketiranih našlo, kar so iskali, nasprotno jih je trdilo le 3,5 odstotka vprašanih. Razlika med poslovnimi in splošnimi obiskovalci je, da prvi prihajajo na sejem s konkretnim seznamom podjetij, s katerimi se hočejo srečati, in s konkretnimi usmeritvami, kaj se želijo z njimi dogovoriti. O »splošni publiki« pa je, vsaj kar zadeva obiskovalce sejmov, vse težje govoriti.
Tudi ta je sestavljena iz ozkih ciljnih skupin in posameznikov, ki imajo v zvezi s sejmom vse natančneje definirana pričakovanja in želje ali konkretne probleme, ki jih hočejo rešiti. Med njimi so člani strokovnih, ljubiteljskih in panožnih organizacij, mladina, ki se izobražuje, ali pa zahtevnejši potrošniki dobrin, ki jih predstavlja posamezen sejem. Vsakemu od njih je treba ponuditi širok nabor ponudbe razstavljavcev, praktične nasvete strokovnjakov, nova strokovna spoznanja pa tudi družabno, zabavno dogajanje, prehrano in pijačo.
Kako pritegnete razstavljavce? Kako pomemben je sejem za sklepanje novih poslov?
Bricl: Razstavljavce pritegnemo prek različnih kanalov, odvisno od tega, za katero področje gre pa tudi, ali so iz Slovenije ali od drugod, ali so pri nas že razstavljali, so »staro« ali na novo podjetje, kakšen profil imajo, kakšno ambicijo po samopromociji idr.
Predstavimo jim prednosti sejemskega nastopa na naših sejmih ter kaj vse jim kot organizator zagotavljamo – od obiska do medijskega odziva. Sejmi so in ostajajo nepogrešljiv promocijsko-prodajni kanal, pri katerem obiskovalci pridobivajo informacije iz prve roke, ponujajo verodostojen pregled nad konkurenco, so pa tudi odprta platforma – svoj izdelek razstavljavci postavijo na ogled in postanejo dostopni za kogarkoli.
Otorepec: Če se vrnemo v čas, ko se je razširil splet, smo se vsi zavedali, da bi ta lahko bil zelo velika konkurenca sejmom. In dejansko se je to v začetku tudi občutilo. A smo v letih, ko smo tudi organizatorji sejmov začeli uporabljati možnosti, ki jih ponuja splet, ugotovili, da brez osebnega stika, vrednot, medčloveške komunikacije, vendarle ne moremo živeti.
Modri podjetniki zato zelo dobro vedo, da se jim sejemski nastop še kako izplača. Sejmi so prostor, ki omogoča odlično predstavitev izdelkov in storitev, priložnost za testiranje novih izdelkov ali storitev. In ker velja, da posel delajo ljudje, je ena ključnih prednosti sejma neposreden stik med potencialnimi partnerji.
Erjavec: Razpis sejma je objavljen javno in je odprt za vse ponudnike, vendar izbrane ciljne skupine potencialnih razstavljavcev vabimo tudi neposredno. Pogoj za uspešno sklepanje pogodb pa je seveda poslovna uspešnost preteklih sejmov, ki jo predstavljamo prek različnih orodij oglaševanja in odnosov z javnostjo.
Čeprav je ob ekspanziji spletnih medijev na začetku bilo videti drugače, se je uspešen sejem ohranil in potrdil kot vrhunsko marketinško in poslovno orodje. To je edini vidik komunikacije, ki omogoča neposreden stik z izdelki, storitvami in ponudnikom, kar je za verodostojno predstavitev najpomembneje.
