Po dolgih letih je pozitivno poslovalo tudi čezmerno obremenjeno gostinstvo. V letih od 2008 do 2013 je obalno-kraško gospodarstvo poslovalo s čisto izgubo. Najbolj po zaslugi preobremenjenega turizma, na račun prezadolženega logističnega gospodarstva in krize v predelovalni industriji. Leta 2014 si je gospodarstvo za spoznanje opomoglo, lani pa je poslovalo kar zgledno, saj je dosežen dobiček višji in izguba nižja kot v predkriznem letu 2007. Če bi upoštevali golo statistiko, bi bil neto čisti rezultat leta 2015 sicer višji, toda Kravanja je pojasnil, da podatek za leto 2015 ni realen, ker je za tisto leto družba Cimos izkazala za 181 milijonov evrov »drugih prihodkov«, ki pa so bili samo posledica konverzije in odpisov Cimosovih dolgov, ki so jih opravile banke upnice v postopku prisilne poravnave avtomobilskega velikana. Na račun te konverzije je leta 2015 Cimos računovodsko izkazal tudi povsem nerealni čisti dobiček v višini 143 milijonov evrov. Cimos je tudi lani precej krojil končno podobo uspešnosti poslovnega izida regije, saj je samo v tem letu (po nerevidrianih rezultatih) ustvaril za 13 milijonov evrov izgube. Izguba cele skupine pa bo po vsej verjetnosti krepko segla čez 30 milijonov evrov. Ampak tudi to ni izguba iz poslovanja, temveč predvsem na račun slabitev, ki jih družba mora opraviti v procesu temeljite sanacije.
Obalno-Kraška regija je imela za petino več izgube kot leto prej. Zato pa je na drugi strani Luka Koper vlečni konj regije, saj je ustvarila več kot 40 milijonov evrov čistega dobička. Neto čisti dobiček na zaposlenega v regiji znaša 7804 evre, medtem ko je povprečje v državi 7855 evrov. Najuspešnejša občina je koprska, ki ustvari 70 odstotkov vseh prihodkov in 71 odstotkov čistega dobička v regiji. V tukajšnjih gospodarskih družbah je samo 20.863 zaposlenih.
Povprečne plače manjše
Regija je po čistem dobičku sedma od 12. Toda ta podatek je treba jemati s pridržkom, saj je iz regije v zadnjih desetih (in več) letih tako ali drugače odšlo več družb, ki so pripojene ali imajo sedež drugje v državi. To so številna trgovska podjetja, ki dosegajo visoke prihodke zaradi hrvaških in italijanskih kupcev: Droga Kolinska, Delamaris, Instalacije, špediterji in druga podjetja.