Pripomoček, ki pomaga oceniti, kam se giblje gospodarstvo

Pričakovanja menedžerjev, ki v industrijskih podjetjih odločajo o nabavi surovin in materialov, v razvitem svetu že dolgo »sintetizirajo« v izračun indeksa PMI. Drugim odločevalcem v gospodarstvu daje dodaten vpogled v to, kaj se dogaja v okolju.

Za Slovenijo so začeli PMI izračunavati v Združenju nabavnikov Slovenije. Pogovarjali smo se z Urošem Zupančičem, ki je kot član strokovnega sveta ZNS zadolžen za ta projekt. Zupančič je sicer vodja projekte nabave v novomeški družbi Adria Mobil, ki veliko večino svojih izdelkov (avtodomov, počitniških prikolic) izvozi.

Kaj je glavni pomen izračunavanja indeksa nabavnih menedžerjev za Slovenijo?

Glavni namen je, da se pridružimo skupini držav, ki PMI že izračunavajo, in da pokažemo, da smo tudi nabavniki v Sloveniji toliko družbenoodgovorni in relevantni, zanesljivi in kredibilni, da jasno lahko povemo, kam se giblje gospodarstvo, še preden to smer zaznajo tudi statistične meritve.

Kako ste se v Zvezi nabavnikov Slovenije lotili tega projekta?

Začeli smo z raziskavo trga, v smislu, s kom bi lahko sodelovali pri izračunanju indeksa. Bili smo v stiku z nekaterimi bankami, institucijami …

… ste iskali nekoga, ki bi bil nosilec projekta v organizacijskem smislu?

Ja, hoteli smo najti nekoga z resursi in znanjem. Prav velikega zanimanja pa ni bilo. Zato smo se povezali z danskim združenjem nabavnikov in logistov DILF, ki izračunava PMI za Dansko. Združenju nabavnikov Slovenije so prenesli celotno znanje in metodologijo. Potem smo se lotili priprave baz vseh istih podatkov, ki so nujni za pripravo in spremljanje kazalnika PMI. Poiskati smo morali primerna podjetja, ugotoviti, kdo v teh podjetjih je nosilec funkcije nabave, pripraviti aplikacije, s katerimi se PMI izračunava. Ta faza nam je vzela približno pol leta, lani spomladi pa smo začeli pošiljati anketo in dobivati prve odgovore.

Anketa je sestavljena iz osmih na prvi pogled preprostih vprašanj. Je to danska metodologija?

Ne, svetovna.

Torej so vsi PMI v svetu izračunani na podlagi enakih vprašanj nabavnikom?

Ja, zato so tudi primerljivi med sabo. Seveda je za ta podatek zelo pomembno, da ga Nemci ali Francozi na primer ne izračunavajo drugače kot ostali svet.

Kako pa povabite podjetje in osebo v podjetju, da sodeluje v anketi?

Na Danskem anketirajo podjetja, ki imajo več kot osem milijonov evrov letnega prometa, ampak oni so precej večje gospodarstvo od Slovenije. Pri nas smo zato v prvotni bazi določili spodnjo mejo štirih milijonov letnega prometa. Danes pa odgovarjajo tudi nekatera podjetja, ki imajo manj prometa, vendar hočejo sodelovati. V izračunu indeksa se odgovori ponderirajo glede na velikost prometa, zato ima podjetje z večjim prometom tudi večjo težo v oblikovanju PMI.

Pa tak pristop potem ne pomeni tveganja, da bi v izračunu prevladalo nekaj res velikih podjetij?

Slovenija ima pač tako gospodarsko strukturo, da če, recimo, vzamemo farmacevtsko dejavnost, imamo dve res veliki podjetij, podobno je še v kakšni panogi ... Žal ne moremo drugače.

Koliko podjetij oziroma nabavnih menedžerjev odgovarja na mesečno anketo?

Trenutno sodeluje okrog 50 podjetij, naš cilj pa je, da bi jih odgovarjalo več kot 200, predvsem tistih, ki so pomembna po prometu.

Kakšna je uporabna vrednost PMI za tiste, ki odločajo v podjetjih ali v gospodarski politiki?

Ko podjetja načrtujejo prihodnjo prodajo, je zelo pomembno oceniti, kam se bodo gibala gospodarstva držav, v katera izvažajo. Gre za napoved gibanja njihovih prodajnih količin in spremljanja vsega, kar podjetje dela, da bo na teh trgih uspešno. Na področju nabave je pomembna informacija oziroma ocena, kam bodo šle cene surovin, vhodnih materialov, kako se gibljejo dobavni roki materialov, zaloge repromateriala v podjetjih. Gre za skupek kazalnikov, ki podjetju omogočajo, da optimira svoje poslovanje in ga prilagaja razmeram na trgu.

Zakaj pa je PMI Slovenija pomemben za nabavnika, katerega podjetje skoraj vso proizvodnjo izvozi?

Predvsem zato, ker tudi popolni izvoznik kupuje tudi v Sloveniji. Cene, dobavni roki, količine, o katerih mora razmišljati, so povezani z dogajanji v Sloveniji. Zato si hočemo biti v družbi pomembnih držav. Vse glavne države indeks PMI izračunavajo.

Kdaj boste začeli slovenski PMI javno in redno objavljati?

Naša želja je, da bi ga začeli redno objavljati z novim letom 2016. Imamo še nekaj sestankov z ministrstvi in nekaterimi drugimi zainteresiranimi skupnostmi pa tudi še z danskim združenjem. Še enkrat želimo preveriti vse kazalnike ...

... v smislu metodološke ustreznosti ali kako?

Da.

Bo po objavi indeks prosto dostopen ali bo plačljiv?

Čisto natančno tega še nismo razdelali, v prihodnjih mesecih bomo to razčistili z danskimi partnerji in drugimi uporabniki. V svetu je večinoma v uporabi model, da je sveže izračunan indeks prvih nekaj dni na voljo naročnikom servisa, kasneje pa je vsaj sintetični kazalnik prosto objavljen.

Kje pa so potencialno največja tveganja ali pomanjkljivosti, da ti podatki ne bi bili zanesljivi?

Človeški faktor. Odgovarjanje na anketo. To je edini dejavnik, ki lahko ima vpliv. Kakovostne podatke dobimo, ko sodelujoči v anketi odgovarjanje resno vzamejo.

In odgovorijo tako, kot menijo, da je res na podlagi informacij, s katerimi razpolagajo?

Seveda. Mogoče obstaja na tem področju v Sloveniji težava, na katero opozarjamo tudi v združenju nabavnikov. Funkcijo nabave bi morali »potisniti« v uprave slovenskih podjetij. To pomeni, da bo nabavnik seznanjen tako s prodajnimi količinami v podjetju kot z zalogami končnih izdelkov, da bo seznanjen z proizvodnimi zmogljivostmi, s številom zaposlenih, ki je eno pomembnih vprašanj v anketi in se upošteva tudi v izračunu PMI. Torej, nabavnik bi moral iz prve roke vedeti za tiste stvari, ki jih potrebuje za kakovostno odgovarjanje na anketo v zvezi s PMI.

Iz vašega odgovora sklepam, da je lahko vloga šefa nabavne službe v upravljavski strukturi slovenskih podjetij lahko zelo različna?

Res je tako. Marsikje še danes nabava ni umeščena v ožjo menedžersko strukturo. To je paradoks, saj nabavniki »zapravimo« od 50 do 80 odstotkov vsega denarja oziroma proračuna podjetja, hkrati pa ne sodelujemo dovolj pri tistih odločitvah, ki jih podjetje sprejema in vplivajo na uporabo nabavljenih materialov.

Po drugi strani pa je finančna funkcija v podjetjih pomembna, pogosto je za to zadolžen član uprave …

Seveda. In podobno velja tudi za prodajo. Tistega, ki pa razpolaga z največjim delom sredstev podjetja, pa ni zraven. Mislim, da je tudi v Sloveniji bil PMI dolgo zapostavljen in ni bil razumljen tako, kot bi moral biti.