Prodaja Mercatorja spet korak bliže zaključku

Banki Erste in Raiffeisen menda privolili v podaljšanje posojil Mercatorju in tako omogočili prodajo Mercatorja Agrokorju.

Objavljeno
20. februar 2014 12.47
Posodobljeno
20. februar 2014 12.47
MERCATOR
Božena Križnik, gospodarstvo
Božena Križnik, gospodarstvo

Ljubljana - »Povejte mi, gospa, ali so Mercator zdaj na vrat na nos prodali zato, ker se je pokazalo, da bo verjetno novi gospodarski minister Metod Dragonja?« je danes v uredništvo poklicala ena naših bralk.

No, neposredno zvezo bi težko našli, čeprav je Dragonja vodil Lek v času njegove prodaje in je neprikrito naklonjen tujemu kapitalu. Tudi daleč od tega, da se v tem procesu kar koli zgodi na vrat na nos. Je pa res, da se po dvotedenskem zatišju spet širijo novice, da se prodajni proces počasi, a z zanesljivimi koraki pomika proti uspešnemu zaključku posla. Tako so potrdili tudi naši neuradni viri.

Spomnimo, da se je prodaja zataknila pri vprašanju prestrukturiranja Mercatorjevih posojil po tako imenovanem skupnem scenariju. Največje avstrijske banke upnice, zlasti Erste in Raiffeisen, se niso strinjale s predlaganim prestrukturiranjem; zahtevale so, naj čim večji znesek kupnine ostane v družbi. Pogajali so se o zneskih, pa tudi o drugih pogojih prestrukturiranja dolga.

Dober teden pred potekom podaljšanega roka za prestrukturiranje pa sta omenjeni banki menda privolili v ključne pogoje, vendar morajo deležniki razrešiti še vrsto odprtih vprašanj v zvezi z načinom dokončanja posla. Številke, o katerih smo že velikokrat pisali, menda ostajajo na ravni Agrokorjeve ponudbe izpred več kot meseca dni: okoli 225 milijonov evrov za dokapitalizacijo (del vsote za poplačilo dolgov, del za obratna sredstva), lastnikom pa 80 do 90 evrov za delnico. Če se bodo seveda s tem strinjali.

Čeprav postopek ni končan, pa se še vedno dviga prah okoli prejšnjega, neuspešnega poskusa. Pred državnozborsko preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu je o njem govoril nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB Marko Simoneti.

Med drugim je povedal, da so bili v tistem času pritiski, ki jih je zaznal, »zelo očitni in javni, tako s strani ministrov in javnosti; nihče ni skrival mnenja, kaj bi morala NLB v zelo konkretnih transakcijah početi«. Meni, da se je prodaja med letoma 2011 in 2012 izvajala na nepravi način.