Prvič po izbruhu krize več zaposlenih

Trendi na trgu dela v Posavju spodbudni, a težavna ostaja struktura brezposelnih.

Objavljeno
20. april 2017 21.06
lvi*Renault
Janoš Zore
Janoš Zore
Brežice – V Posavju se je lani prvič po izbruhu gospodarske krize število delovno aktivnih povečalo. Konec decembra jih je bilo 21.973, to je 414 več kot leto prej, a še vedno 3284 manj kot leta 2008. Pozitivni trend se nadaljuje tudi letos, kljub vsemu pa regija po kazalcih trga dela zaostaja za slovenskim povprečjem.

Januarja je tako stopnja registrirane brezposelnosti v regiji znašala 12,9 odstotka in bila 1,8 odstotka višja od republiškega povprečja. Glede na 15-odstotno brezposelnost pred leti in dejstvo, da se je v letu dni kazalnik v Posavju znižal bolj kot v preostali Sloveniji, direktorica območne enote zavoda za zaposlovanje Irena Pirc podoben trend napoveduje tudi za letos.

»Lansko oživljanje gospodarstva se je, denimo, poznalo v 36-odstotnem porastu sporočenih prostih delovnih mest. V prvih treh mesecih 2017 se je v primerjavi z istim obdobjem lani število novih prijav na zavod zmanjšalo za 14 odstotkov, odjav pa je bilo več za sedem odstotkov,« razlaga Pirčeva.

Manj prijetna plat zmanjševanja števila brezposelnih je večanje deleža težko zaposljivih, saj je struktura brezposelnih zelo slaba. Med ljudmi brez dela je tistih, ki so že več kot leto dni prijavljeni na zavodu, skoraj 60 odstotkov; v državi jih je slabih 53 odstotkov. Skrb vzbujajo tudi veliki deleži invalidov, starejših od 50 let in ljudi z nizko izobrazbo.

Za delo v Revozu malo zanimanja

Zaradi slabe strukture brezposelnih mnogim podjetjem kljub še vedno velikemu številu ljudi brez dela ne uspe najti ustreznega kadra. Na posavski enoti zavoda za zaposlovanje so opravili več kot 400 motivacijskih pogovorov za zaposlitev v nočni izmeni v Revozu, vlogo je oddalo 156 ljudi, zaposlilo pa se jih je le 36. Vsaj deloma je število tako majhno zaradi povečanih potreb po delu v Posavju in zaradi nemikavne ponudbe Revoza (nočno delo, nizka plača in zaposlitev prek agencij in ne v obliki rednih delovnih razmerij).

Med deficitarnimi poklici v regiji še vedno ostajajo natakar, sestavljavec elektronske opreme, varilec, voznik, zdravnik in vzgojitelj. Eden od ukrepov za zagotovitev kadra je tudi neformalno izobraževanje brezposelnih za omenjene poklice. Za elektroinštalaterje je tako pred zaposlitvijo šest ljudi, za ključavničarje le trije, pa čeravno se je izobraževanja za te na začetku udeležilo osem ljudi. V prihodnje bodo tudi zaradi potreb Lisce pripravili tečaj iz šivilske stroke, v načrtu je lesarski program.