Tiskane izdaje
Ljubljana – Lastništvo Reflexa bo sklad Alfi, ki združuje slovenske vlagatelje, prevzel predvidoma marca ali aprila. Že sredi februarja pa naj bi vodenje družbe s svojo ekipo prevzel nekdanji prvi mož trebanjskega Trima Igor Kržan. Ta ima z družbo velike načrte.
Prisilno poravnavo Reflexa, podjetja s prvovrstnimi referencami ali, kot pravi Kržan, »najbolj kompetentne družbe v svoji panogi v krogu 500 do 800 kilometrov«, je aprila lani zahtevala NLB. Danes ima družba z 250 zaposlenimi okoli deset milijonov evrov finančnega dolga in okoli pet milijonov evrov dolga do dobaviteljev. V skladu s predlogom prisilne poravnave se bo slednji zmanjšal za polovico, poplačilo pa bodo dobavitelji prejeli v roku 11 let. Glasovanje o prisilni poravnavi, ki predvideva konverzijo terjatev v lastništvo, trenutno poteka, medtem pa je NLB že sklenila dogovor, s katerim bo lastništvo Reflexa postopoma prepustila Alternativnemu investicijskemu skladu Alfi.
To je sklad, nastal pod okriljem družbe KF Finance, ki upravlja okoli 25 milijonov evrov slovenskih vlagateljev različnih profilov. Doslej je sklad opravil sedem naložb v skupni vrednosti deset milijonov, iz ene - Glamping Ribno - je tudi že uspešno izstopil. Naložba v Reflex je po besedah direktorja sklada Dejana Jelisavca največja doslej, hkrati si od nje tudi največ obetajo.
Družbo pri življenju obdržala že NLB
Alfi je od NLB že odkupil za 3,6 milijona evrov terjatev do Reflexa, kasneje pa naj bi v skladu z načrti prevzel družbo v celoti. Sklad odkupuje tudi terjatve od upnikov, ki na poplačilo svojega dolga niso pripravljeni čakati 11 let. »Cilj je pridobiti lastništvo v celoti. Dejansko gre za nakup družbe, le da je pot nekoliko drugačna, ker je ta v postopku prisilne poravnave,« je pojasnil Jelisavac.
Načrte z Reflexom, ki je med drugim zasteklil tudi nedavno odprt petzvezdični hotel v središču Ljubljane Intercontinental, je očitno imela že NLB, ki družbe ni poslala v stečaj, ampak je začela upniško prisilno poravnavo. V tej je banka družbo tudi finančno podprla z okoli 900.000 evri, v skladu z načrti pa naj bi prisilno poravnavo končali marca ali aprila, ko bo vodenje družbe predvidoma prevzel Kržan z ekipo.
Kržan: Trend želimo obrniti, imamo velike načrte
Reflex ima tri enote - v Podgradu proizvajajo specialna stekla za kuhalne plošče, pečice, hladilnike; v največji enoti Mele, ki ima 100 zaposlenih, proizvajajo fasadne dele; v Poljčanah pa izdelujejo montažne strukture fasad - in obdržati nameravajo vse. »Cilj je, da ne bi bili odvisni le od slovenskega trga, ampak bi se usmerili predvsem severno in zahodno od Slovenije,« pravi Kržan. Ta ima tovrstne izkušnje že z vodenjem Trima (v trebanjsko družbo so ga pripeljale banke upnice), ki ima pogosto iste kupce kot Reflex. »Hitro želimo narediti čim boljšo zgodbo. Trend želimo letos povsem obrniti. Velike načrte imamo z enoto Mele, nazaj na stare tirnice želimo vrniti Poljčane,« je pojasnil.
Zaposlenim se ni treba bati
Delo v Poljčanah trenutno stoji, razlog pa ni slab položaj na trgu, ampak slab položaj družbe, ki se zaradi tega ne more potegovati za posel, in to naj bi reševali najprej. Reflex potrebuje garancijski potencial in likvidnostna sredstva in kot zagotavljajo vpleteni, bo sklad družbi, če bo potrebovala pomoč, pri tem stal ob strani.
Zaposlenim se za delovna mesta tako ni treba bati, zagotavljata Kržan in Jelisavac. Ravno nasprotno, napovedujejo zaposlovanje.
