Radovanović: Moja razrešitev je izsiljevanje

Stečaj Aha Mure: upniški odbor je izglasoval predlog razrešitve stečajnega upravitelja.

Objavljeno
13. november 2015 19.08
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota
Murska Sobota - V naslednjih dobrih dveh tednih bo znano, ali bo stečajni postopek Aha Mure še naprej vodil dosedanji upravitelj Stevo Radovanović ali pa ga bo sodišče zamenjalo z Markom Zamanom.

Na predlog upniškega odbora se bodo namreč morali vsi upniki Aha Mure z glasovanjem izjasniti, ali se strinjajo z Radovanovićevo zamenjavo ali ne. Petčlanski upniški odbor, v katerem so predstavniki NLB, Gorenjske banke, SID banke, Banke Koper in Republike Slovenije - ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je sodišču glasovanje o zamenjavi Radovanovića predlagal na podlagi 119.a člena stečajnega zakona. Ta člen omogoča, da upniški odbor predlaga zamenjavo stečajnega upravitelja, če ta po presoji upniškega odbora ne uživa več zaupanja upnikov. Odbor svoje presoje sodišču ni obrazložil, zato ni znano, zakaj naj bi Stevo Radovanović zapravil njihovo zaupanje. Tudi na NLB, katere zastopnica Erna Gale Kranjec predseduje upniškemu odboru, odločitve odbora ne komentirajo in se sklicujejo na zakon, ki jim omogoča, da razrešitev predlagajo brez obrazložitve.

Stečajni upravitelj Stevo Radovanović pa je včeraj sporočil, da je po njegovem mnenju predlog upniškega odbora za njegovo zamenjavo »še zadnji poskus bank, ki sestavljajo upniški odbor, da bi neupravičeno prišle do neenakopravnega poplačila predvsem na račun delavcev«. Radovanović je namreč med stečajnim postopkom prerekal nekatere ločitvene pravice v upniškem odboru zastopanih bank oziroma jim jih je priznal pogojno. Zaradi tega so te banke sprožile sodni spor, saj zahtevajo, da se jim te terjatve vendarle priznajo v obliki ločitvene pravice in ne zgolj kot navadne terjatve. Ker bi se, če bi banke v svojih zahtevah uspele, utegnilo zgoditi, da bi zmanjkalo denarja za vsaj delno poplačilo navadnih terjatev delavcev - teh je za več kot pet milijonov evrov -, je Radovanović bankam predlagal poravnavo, po kateri bi delno poplačali terjatve delavcev, delno pa terjatve bank, a po njegovih besedah na ta predlog banke upnice sploh niso odgovorile. »Na moje presenečenje je upniški odbor vseeno predlagal mojo razrešitev brez obrazložitve, kar je formalno sicer dopustno, vsebinsko pa potrjuje sume, da razlog za razrešitev ni v slabem vodenju stečaja, ampak v mojem sporu z bankami v zvezi z njihovimi ločitvenimi pravicami. Takšno ravnanje UO je pritisk name kot stečajnega upravitelja, kar je nedopustno. Institut upniškega odbora gotovo ne služi takšnemu namenu,« pravi Radovanović.

Svoje nasprotovanje Radovanovićevi razrešitvi je sodišču sporočil tudi sindikat Aha Mure in obenem predlagal spremembo sestave upniškega odbora tako, da bi bili v njem zastopani tudi delavci in nebančni upniki. Toda po stečajni zakonodaji sindikat v stečajnem postopku nima možnosti vplivanja na postopke oziroma nima procesne legitimacije.