Tiskane izdaje
Ljubljana – V šestih letih se je z GoOpti peljalo več kot 850.000 potnikov. Podjetje raste 30 odstotkov na leto, poleg v Sloveniji, Avstriji, Italiji ter na Hrvaškem in Madžarski prevoze ponuja tudi v Španiji. V načrtu je franšiza na drugi celini, prihodnost pa električni kombiji in manj lastnikov avtov.
GoOpti je povezal slovenske letalske potnike z večjimi letališči v okoliških državah za razmeroma ugodno ceno. V velikih mestih z velikimi letališči je veliko možnosti za ugodne prevoze, saj je tudi konkurenca prevoznikov močnejša. Manjša mesta in manjša letališča pa imajo manj možnosti, kar pomeni tudi višje cene. Vedno je bila težava, kako zagotoviti, da bi ljudje iz manjših mest prišli do letaliških vozlišč, do katerih bi sicer potrebovali tri, štiri ali celo pet ur z avtom. V Sloveniji imamo tako težavo, zlasti zato, ker nas je toliko, kot nas je, je ponudba letov omejena.
Zanesljivo in dokaj poceni do letališča ali drugega cilja. Foto: GoOpti
V GoOptiju so opazili, da obstaja pritisk tako zasebnih kot poslovnih potnikov, da bi uporabljali tudi druge alternativne možnosti, ki so časovno ali cenovno ugodnejše. Iz Ljubljane včasih ni neposrednega leta do želenega cilja, temveč je treba prestopati v Frankfurtu ali Münchnu, kar lahko vzame več časa, kot če se odpelješ do drugega letališča in letiš z njega direktno. Obenem so opazili tudi povečano povpraševanje tujcev, ki so želeli priti v Slovenijo in so ugotavljali, da je v Ljubljano težko priti. Na trg so vstopili z nekaj kombiji in dokazali, da se to da.
»Potem pa smo videli, da to sploh ni zgolj slovenski problem. Pri sosedih Italijanih je dobro pokrit Rim, tudi Milano, mogoče Bologna in Benetke, potem že zmanjka velikih letališč. Imajo pa zelo veliko mest, ki so večja od Ljubljane, denimo Torino, Genovo in Verono, ki imajo taka ali še manjša letališča, kot Ljubljana. Samo v Evropi je 560 mest, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev, pa imajo malo letališče ali so brez njega. Zato smo se prijavili za subvencijo EU. Pomagala nam je, da rešitev širimo še v druge države,« pravi direktor in solastnik GoOptija Marko Guček.
Kje vse ste zdaj? Na Hrvaškem, v Italiji, Španiji?
Na Hrvaškem z večjimi letališči, zlasti Benetkami, povezujemo Zagreb in Istro. V Italiji smo v Trstu, Padovi, Veroni, Brescii, Milanu, Parmi, Bologni, Rimu, Torinu in Bolzanu. V Španiji pa smo poleti testno odprli prvo franšizo v Cadizu. Ta povezuje Cadiz z letališčem v Malagi.
Imate povsod enake cene ali je Italija malce dražja?
Naš cenovni sistem je postal zelo zapleten. Vse pa načeloma izhaja iz stroškovne cene prevoza. Italija ima na kilometer višje stroške kot Slovenija, Španija pa je zelo primerljiva z Italijo. Stroški prevoza predstavljajo osnovo, iz tega pa glede na verjetnost, da se bo vozilo zapolnilo, izračunavamo najnižje cene. Te sicer rastejo do dneva prevoza. Zato tudi naše potnike opozarjamo, naj prevoz rezervirajo vsaj dva meseca prej ter si tako zagotovijo najugodnejšo ceno prevoza.
Prevoz se splača rezervirati vsaj dva meseca vnaprej. Foto: Blaž Samec/Delo
Se že spopadate s konkurenco?
Takega sistema, kot ga imamo mi, nima nihče. Delujejo bolj enostavno, kupijo kombije in izvajajo prevoze. Zdaj, ko vidijo, da to gre, jih je tudi pri nas še več kot prej. Ne vidijo pa, kaj vse je zadaj, da zadeva deluje in potnikom zagotavlja zanesljivost. Nimajo platforme. Ne morem pa reči, da konkurence ni.
Obstajajo platforme, kot je Prevoz.org, obstajajo tudi avtobusni prevozniki. Zlasti v Italiji je ta konkurenca močna, vendar ne more ponuditi naše fleksibilnosti, poleg tega ni bistveno cenejša. V Italiji so močni tudi vlaki. Zdaj slišimo, da naj bi prihodnje leto znova začel voziti vlak med Ljubljano in Benetkami. Končno. Prav je, da vsi skupaj delamo na tem, da izboljšujemo mobilnost ljudi, zmanjšujemo pa promet in onesnaženje okolja.
Ponujamo čedalje bolj realno možnost, da ljudje zmanjšajo uporabo svojega osebnega vozila in se čedalje več odločajo za skupne oblike prevoza. To je prihodnost, ki ljudem omogoča, da prihranijo, po drugi strani pa omogočajo zaslužek prevoznikom. Izračunali smo, da naš GoOpti kombi nadomesti sedem osebnih avtomobilov, ki bi se drugače vozila na naših najbolj priljubljenih relacijah. Denar, ki bi šel v nafto in v zrak, gre zdaj v plače voznikov. Upam pa, da bodo kmalu na trgu tudi električni kombiji z daljšim dosegom.
Zmanjševanje emisij je povezano z digitalizacijo. Foto: Leon Vidic/Delo
Pogovori z nekaterimi vozniki so kljub temu razkrili, da vsi niso zadovoljni, niti s plačami niti z razmerami. Se to kaj popravlja?
Imamo dva poslovna modela, pri katerih imamo pogodbeno razmerje in neposredno komunikacijo s predstavniki prevoznih podjetij in ne z vozniki. Franšizni model deluje tako, da se povežemo z lokalnim partnerjem, ki mu lahko zaupamo ekskluzivo za uporabo naše znamke. Damo tudi znanje in algoritme, za kar vzamemo majhno provizijo, sami pa določajo cene in prevzemajo odgovornost za poslovanje. Za mesta, ki so nam blizu, pa se nam je zdelo škoda prepuščati ekskluzivo drugim, saj lahko mi z vsem znanjem bolje upravljamo.
Poleg tega imamo večji nadzor, jamčimo tudi najnižji zaslužek in nagrade za polna vozila, česar franšize ne omogočajo. V ta sistem se lahko vključijo vsi prevozniki. Prepričan sem, da bi vsi lahko ustrezno plačevali voznike. Delo voznika je dostojno delo, ki prav tako prinaša veliko zadovoljstva ter bi moralo biti plačano po predpisih. Voznikom tudi zato nudimo 24-urni klicni in nadzorni center, kamor lahko pokličejo, če kar koli potrebujejo.
Na terenu imamo tudi inšpektorja, ki preverja, če je vse v redu, če vozi pravi voznik, koliko je počival in kako se je pripravil na vožnjo. Lahko rečem, da v najvišji sezoni še prihaja do nekaj kršitev na mesec glede ur voženj, ne beležimo pa več ekscesov, ki so se mogoče dogajali v preteklosti. Ko zaznamo kršitev takoj ukrepamo in preprečimo, da bi prišlo do predolgih voženj.
Kam se da z vami priti iz Ljubljane?
Ljubljano povezujemo z Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Nemčijo, enako tudi Maribor, Kranj, Bled in slovensko obalo. Novo mesto pa povezujemo z Italijo s franšizo, ki povezuje Zagreb z Italijo.
Ni preveč dobro, če vozite polni le v eno smer. Kako velika težava je to?
To je glavni del naših algoritmov in sistema, da poskušamo zapolniti vozila v obe smeri. Le tako namreč pridemo do ugodnih cen in pokritja stroškov za prevoznika. Največja uganka je, kako zapolniti vozila v času počitnic, denimo za 1. maj ali 1. november, ko vsi potujejo v eno smer, v drugo pa nihče. To je za nas najslabši čas, ker ne moremo pokriti izpada ene smeri, tudi če zvišamo cene.
Z digitalizacijo so postali tudi avtobusi konkurenčnejši. Foto: Katarina Rajevec/Delo
Število potovanj se povečuje?
Letalski promet se povečuje, pri GoOptiju pa vsako leto zrastemo za 30 odstotkov, to se ne ustavlja. Ob tem, da smo v Italiji še tako na začetku, da zrastemo tudi za več kot 100 odstotkov na leto.
Koliko vozil je že opremljenih z vašimi oznakami?
Večinoma so to kombiji, imamo pa tudi minibuse in avtobuse. Vsega skupaj je že več kot 600 vozil.
Koliko pomoči evropske komisije ste dobili in v kakšen namen?
Prijavili smo dvoletni projekt za širitev v Italijo in Španijo ter dobili 1,5 milijona evrov. Zdaj smo sredi projekta.
Se v navadah ljudi že kaj spreminja?
Najhitreje rastoča relacija je Brnik – Ljubljana, tako da mogoče se kaj že spreminja. Mogoče je le več tujcev, ki prihajajo v Slovenijo, a na splošno se zavest spreminja tudi pri nas, zaradi GoOptija, Uberja, Flixbusa, Avant2Go in drugih. Vsi skupaj omogočamo, da ljudje niso več prisiljeni kupiti lastnega avta. Trend odvečnosti lastnega avta bo vedno večji. Največ bodo pridobile platforme znotraj mest, kot je Uber, a tudi drugi bomo pridobili.
Se povezujete s katero od teh platform?
Z Avant2Go smo vseskozi v stiku, a za zdaj imamo oboji še toliko tekočih zadev, težav in izzivov, da v sodelovanju še nismo naredili odločnejšega koraka naprej. S Flixbusom smo tudi opravili nekaj sestankov. Veliki avtobusi tako kot letala ne morejo v vsako vasico. Zato razmišljajo o možnostih prevozov iz manjših krajev na postaje avtobusov. Sodelovanje je vsekakor prihodnost.
Povezovanje je prihodnost, pravi Marko Guček. Foto: GoOpti
Vi ste osredotočeni na letališča?
Naš glavni posel so prevozi na letališča, vendar je čedalje več tudi prevozov izven letališč. Tudi tisti, ki želijo prevoz v določeno mesto, rezervirajo prevoz pri nas.
Če bi denimo hotel v Italijo na prvo postajo hitrega vlaka do Rima...
Tega je veliko. Vozimo v mesta, na letališča, železniške postaje in v pristanišča, na denimo vstopne postaje križarjenj. Ljudje so pripravljeni plačati nekoliko več kot za avtobus ali vlak, saj jih poberemo na domu in odpeljemo naravnost v hotel, pisarno ali kar koli drugega. Večinoma so to tujci, poslovneži. Potem je tu še segment prevozov med kraji, denimo iz Bleda v Kranjsko Goro, zlasti za skupine do 50 oseb, ki se želijo peljati na dogodek ali zabavo. Najpomembnejši del naše platforme je sicer zanesljivost. Zagotavljamo namreč, da potnika prepeljemo do cilja do določene ure, kar je pri letališčih res pomembno in tu nimamo konkurence.
Kako stroškovno učinkovito bi bilo, če bi vas štiričlanska družina najela za prevoz do obale?
To možnost uporabljajo zlasti tujci. Slovenska štiričlanska družina se bo usedla v svoj avto. Cenovno mi ne moremo tako nizko, tu bo treba še delati. Če pa pomisliš, koliko stroškov povzroči lasten avto na leto, smo kar ugodni.
Preizkušate tudi alternativna goriva? Mogoče plin?
Poskusili smo plin, a ugotovili, da se na koncu ne izplača. V glavnem so kombiji dizelski. Bolj smo šli v elektriko, pred letom smo začeli izdelovati električni kombi. Ta je celo v naši lasti. Končno smo dosegli, da je vozen in ima doseg med 300 in 400 kilometri. Zagreb in Trst sta v tem območju, upamo, da bomo nekoč dosegli Benetke.
Kaj delate v Španiji?
Rastemo. Z novimi tremi prevozniki se pogovarjamo tudi v Italiji. Povpraševanje za franšizo pa prihaja iz Argentine, Avstralije, Indije, ZDA, z vsega sveta pravzaprav. A ne želimo biti razpeti na preveč koncev naenkrat. Načrt je, da bi letos izbrali vsaj enega prevoznika z druge celine. Franšizni sistem omogoča hitrejšo rast, saj vključuje izbiro mladih podjetnikov, ki so zelo zagnani in pripravljeni vlagati in se truditi za poslovni uspeh in rast. Prvotni model, ki smo ga začeli v Sloveniji in Italiji in je blizu Uberjevemu, počasi ukinjamo. Rasti bomo morali z nižjimi stroški in večjo povezanostjo z lokalnim okoljem.
Katera celina je najbližja glede dogovora?
Kar težko bo izbrati. V Avstraliji so zelo zagreti podjetniki slovenskih korenin, ki so projekt z nami celo prijavili na razpis in prišli v ožji izbor projektov, ki jih bo sofinancirala lokalna vlada. Obenem pa iz Argentine prihajajo zelo dobre vesti. Tam že imajo neke podobne oblike prevozov, kar je zelo dobro, saj jih je treba le digitalizirati.
Mobilnost s pametnim telefonom, ne svojim avtom. Foto: Igor Mali/Slovenske novice
