Razpisi so za podjetje dvorezen meč

Financiranje startupa: pri nas premalo semenskega kapitala.

Objavljeno
09. oktober 2014 19.44
Tomaž Frelih podjetje Hekovnik 6.11.2013 Ljubljana Slovenija
Pavlin Barbara, gospodarstvo
Pavlin Barbara, gospodarstvo
Ljubljana – V Sloveniji je podjetniški potencial velik, kar se kaže tudi v številnih dobrih zagonskih idejah in ekipah, ki so že ali pa še bodo osvojile globalni trg. Premika se tudi pri financiranju tovrstnih podjemov.

Največkrat se za zagon inovativne ideje podjetja prijavijo za subvencijo Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) v okviru razpisa P2. Podjetje lahko pridobi 74.000 evrov za razvoj produkta v dveh letih. V štirih letih je sklad s 17 milijoni evrov tako podprl 250 podjetij. Na voljo so tudi razpisi drugih vladnih agencij, skladov, občin.

V okviru lastniškega financiranja je start-upom pri podjetniškem skladu na voljo semenski kapital, tvegan kapital in mezzanin kapital. S sodelovanjem z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Iniciativo Startup Slovenija so letos pripravili dva nova produkta semenskega kapitala, SK50 in SK200, ki sta nadgrajena s podjetniškima pospeševalnikoma Start:up Geek House in GoGlobal. Z njima želijo zmanjšati odliv podjetnih talentov v tujino, v sodobna podjetniška vozlišča in zagonske pospeševalnike v ZDA, Angliji, Bolgariji, Italiji in drugod.

Oba razpisa, prek katerih lahko podjetja s potencialom globalne rasti pridobijo 50.000 evrov ali 200.000 evrov semenskega kapitala v obliki konvertibilnega posojila oziroma javne lastniške investicije, poskušata zapolniti vrzel v financiranju v Sloveniji, ko podjetja še niso zrela za sklade tveganega kapitala in kredite pri bankah, zagonske subvencije, ki jih dodeljuje SPS, pa ne zadostujejo za njihovo nadaljnjo rast. V okviru obeh razpisov je za letos zagotovljenih 2,4 milijone evrov, s katerimi bodo financirali do 27 inovativnih podjetij oziroma start-upov: do 20 v okviru razpisa SK50 in največ sedem v okviru razpisa SK200. Rok oddaje formalne vloge za prvega poteče danes, za drugega pa 17. oktobra.

Tomaž Frelih iz start-up šole Hekovnik in Andraž Tori, soustanovitelj sklada Silicon gardens iz Zemante, opozarjata, da so težave razpisov, da so preveč zavezujoči oziroma omejujoči. »Zelo malo je pravih zasebnih investitorjev, ki bi spremljali podjetja, saj nimamo takšne davčne politike. Podjetja so zato zagon financirala iz državnih razpisov, ki pa so jim pozornost usmerili k pravilnemu izpolnjevanju obrazcev namesto na mednarodni trg. K sreči se to zadnje čase nekoliko popravlja,« o težavah v vmesni fazi financiranja opozarja Tori.

Razpisi so za podjetnika vedno dvorezen meč. Sploh v začetnih fazah težko postavi cilje in obljube, kaj bo izdelalo čez eno leto, ko ne ve niti tega, kaj bo delalo naslednji teden. »Večji razpisi na žalost niso narejeni tako, da bi omogočali hitro spremembo smeri, lastniške strukture, ekipe, pivotiranje. Tako podjetja delajo za razpis, namesto za trg,« dodaja Frelih.