Tiskane izdaje
Dizajnersko razmišljanje, imenovano »design thinking«, je način iskanja inovativnih rešitev, ki na prvo mesto postavlja potrebe končnega uporabnika. Poslovna šola, ki temelji na takem načinu razmišljanja, imenovana »d. school«, se v zadnjih letih uveljavlja tudi pri nas.
Dr. Aleš Vahčič z ekonomske fakultete pravi, da je »d. school« nastala po sestanku soustanovitelja visokotehnološkega podjetja SAP Hassa Plattnerja in skupine profesorjev z ameriške univerze Stanford. Poskušali so najti rešitev za to, da programerji nove programe pogosto razvijajo preprosto le zato, ker jih znajo, in ne zato, ker bi bili res uporabni. S predstavitvijo nove metode so poskušali iz tega principa preiti na princip uresničevanja potreb uporabnikov, pri tem pa so se oprli na način dela oziroma razmišljanja, ki je bil pred tem že dolgo razširjen v industrijskem oblikovanju.
Cilj delovanja je izdelek, ki izhaja iz neke konkretne človeške potrebe, a je hkrati tudi tehnično izvedljiv in ekonomsko upravičen. Tako je presečna točka treh krogov – tehnologije, antropologije oziroma humanistike ter ekonomije. Sodelujoči na podlagi opazovanja in pridobivanja informacij o izkušnjah uporabnikov identificirajo problem in se seznanijo s sedanjimi rešitvami. Pozneje z brainstormingom in podobnimi tehnikami poskušajo razviti inovativno rešitev, na tej podlagi nato izdelajo najprej preproste, nato pa vse bolj zapletene prototipe. Proces nadaljujejo dovolj dolgo, da razvijejo izdelek, ki v resnici lahko zaživi na trgu.
Metodo »d. school« Vahčič na predavanjih iz podjetništva na ekonomski fakulteti poučuje že sedem let. Pri tem ne ostaja zgolj pri predavanjih, ampak s študenti v temu namenjenih delavnicah izdelujejo prototipe. Praktično naravnanost predmeta zagotavljajo tudi zunanji strokovnjaki.
Izdelek zaživi na trgu
S študenti na delavnicah razvijajo zelo različne rešitve. Tako so, na primer, razvili inovacijo pri daljinskem sistemu centralnega zaklepanja in kovček, ki lahko postane skiro. Razvijali so tudi rešitve za razvoj samopreskrbne kmetije, na kateri bi lahko živeli ljudje s posebnimi potrebami, kar Vahčič označuje za tipičen primer socialnega podjetništva.
Nekateri izmed projektov, ki so nastajali na delavnicah, so že na voljo tudi kupcem. Med njimi sta, denimo, Printbox, kiosk za tiskanje na ulici, ki ne pozna odpiralnega časa, ter Optiprint, storitev, ki podjetjem omogoča ugodno barvno tiskanje v zameno za plačilo mesečnega pavšala.
Trenutno je zelo aktualen projekt razvoja pomožnega električnega motorja za kolesa. Od električnih koles se rešitev razlikuje v nižji ceni ter prilagodljivosti, saj električni motor po Vahčičevih besedah v nekaj minutah lahko namestimo na katerokoli kolo. V kratkem bo produkt na voljo zainteresiranim kupcem, ki bodo zanj morali odšteti dvesto evrov.
D.school spoznavajo tudi dijaki
Načela oblikovalskega razmišljanja pri delu z dijaki že dve šolski leti uveljavljajo tudi na srednji ekonomski šoli na Roški cesti v Ljubljani. Ravnateljica šole Andreja Preskar pojasnjuje, da dijakom metodo »d. school« predstavijo na posebnem podjetniškem tednu, spoznavajo pa jo lahko tudi med šolskim letom, in sicer tako da na lastno željo pomagajo pri iskanju rešitev za različne projekte v šoli.
Preskarjeva pojasnjuje, da jo je k razmisleku o potrebi po bolj aplikativno naravnanem programu spodbudila izkušnja dela v gospodarstvu, kjer je ugotovila, da pripravnikom pogosto manjka praktičnega znanja. Delovanje po metodi »d. school« vidi tudi kot eno izmed rešitev za med dijaki vse preveč razširjeno pasivnost, ki je sicer tudi odsev stanja v družbi.
Spodbujajo samoiniciativnost
Z delavnicami jih hočejo spodbuditi k večji samoiniciativnosti, ki jim bo pozneje v življenju pomagala pri uveljavljanju na trgu dela, pozitivni učinki pa se hitro poznajo tudi v njihovi večji pripadnosti šoli. Preskarjeva pravi, da so novost zelo dobro sprejeli tako dijaki kot tudi njihovi starši.
Na delavnicah so dijaki že razvili več uporabnih rešitev. Z njihovo pomočjo je šola opremila novo šolsko knjižnico, kmalu pa bi ji lahko sledile šolske omarice, za katere so že izdelali prototip. S ciljem iskanja prihrankov pri umivanju rok so izdelali prototip umivalnika, ki uporabniku samodejno zmoči, namili, spere in posuši roke. Proces dela pa se ne konča pri spodbujanju ustvarjalnosti, saj morajo skladno z načeli metode dijaki analizirati tudi možnosti za uveljavitev izdelka na trgu in določiti ceno, pri kateri bi ga bilo smiselno prodajati.
