Tiskane izdaje
Riga, Ljubljana - Ministrica za razvoj in kohezijsko politiko Alenka Smerkolj se danes in jutri v Rigi v Latviji udeležuje Sveta ministrov EU, pristojnih za kohezijsko politiko. Tema zasedanja je Uspešnost in dodana vrednost kohezijske politike, razprava je osredotočena na implementacijo reforme kohezijske politike za obdobje 2014-2020, širšo uporabo finančnih instrumentov in krepitev administrativne usposobljenosti.
20 članic ima potrjenih 243 operativnih programov
Dvajset držav članic EU je že zaključilo s programiranjem za obdobja 2014-2020 in imajo sprejeta oba dokumenta - partnerski sporazum in operativne programe. Tako je bilo skupno potrjenih že 242 operativnih programov v skupni vrednosti 254 milijard evrov. Slovenija je oba dokumenta, ki sta ključna za črpanje EU sredstev, sprejela že v letu 2014 (partnerski sporazum oktobra 2014, in operativni program pa decembra 2014), naši državi pa je skupno na voljo 3,2 milijardi evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada, so sporočili iz službe vlade za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK).
Ministrica Alenka Smerkolj pozdravila pobudo latvijskega predsedstva za aktivno razpravo o uspešnosti in dodani vrednosti kohezijske politike. Smerkolj: »Slovenija se zaveda dejstva, da ni pomembno le črpanje sredstev, temveč predvsem učinki na razvoj."
Ministrica Smerkolj: Osredotočiti se na pripravo dobrih projektov
Smerkoljeva je na ministrskem srečanju v Rigi povedala je, da trenutno naloga vseh, ki so vključeni v izvajanje evropske kohezijske politike, da realno ocenijo, kakšne projekte potrebujejo za razvoj. »Osredotočiti se moramo na pripravo dobrih projektov ter njihovo izvedbo, ne le v luči črpanja EU sredstev, temveč predvsem v smislu doseganja zastavljenih ciljev in rezultatov. In ko jih bomo dosegli, bomo lahko ocenili kako uspešni smo bili.«
Dotaknila se tudi uporabe finančnih instrumentov in pozdravila napore Evropske komisije za njihovo razširitev. Povedala je, da Slovenija zaradi razlik med razvitostjo regij in dosedanjih različnih praks, podpira uporabo finančnih mehanizmov, glede na ugotovljene potrebe posameznih držav oz. regij. Za ta namen se pripravlja t. i. analizo vrzeli (»GAP analiza«), ki bo podlaga za uporabo finančnih inštrumentov v Sloveniji.
Na srečanju so razpravljali tudi o aktivnostih Evropske komisije na področju krepitve administrativne usposobljenosti in zmanjševanja administrativnih ovir, kar je tudi eden izmed ključnih pogojev za uspešno črpanje sredstev. Ministri so se strinjali, da bi bilo za pravilno in pravočasno izpolnjevanje vseh zahtev iz predpisov, predvsem pa za spremljanje uresničevanja zadanih ciljev in rezultatov v programih, treba okrepiti sodelovanje med vsemi institucijami, tudi revizijskimi, izmenjati dobre in slabe prakse med državami oz. regijami, opremiti smernice za izvajanje s primeri in ustrezno nadgraditi znanja zaposlenih v institucijah. In prav krepitev sodelovanja, je po mnenju ministrice Smerkoljeve ključno. »Naš cilj mora biti doseganje dolgoročnih koristi, v kontekstu doseganja ciljev Strategije EU 2020, obenem pa moramo izkoristiti tudi vse možnosti za poenostavitve v sistemu izvajanja«.
