Tiskane izdaje
Sklad Knighthead si je zaradi tako imenovanega »roll up« aranžmaja pri odobritvi posojila, katerega prvi obrok bo na voljo čez dan ali dva, zagotovil prednostni status tudi za obveznice, ki jih je kupil pod ceno.
Omenjeni aranžma predvideva izplačilo sto evrov starega dolga za vsak nov evro posojila. Prve ocene kažejo, da bo zaradi »roll upa« sklad ustvaril 60-odstotni zaslužek, k temu pa je treba prišteti tudi štiriodstotne obresti. Uradno je bil »roll up« ponujen tudi drugim finančnim ustanovam, a razen že omenjenega sklada ni bilo pravega odziva. Za sveži denar v vrednosti okoli 400 milijonov evrov (od tega bo 50 milijonov blagovnega posojila, 80 milijonov pa bo porabljeno za refinanciranje prvega posojila) bo moral Agrokor v le enem letu vrniti vrtoglavih 1,06 milijarde evrov.
Za Ruse preveč tvegano
Sodna prepoved Ledu v Srbiji
Ker Rusom na Hrvaškem ni uspelo, so odšli v Srbijo. Tam je njihov teren, zato sta sodišči v Zrenjaninu in Beogradu odločili o »začasnem ukrepu«, s katerim se Ledu »prepoveduje odtujitev in obremenitev stoodstotnega deleža v Frikomu in Dijamantu«. S tem ukrepom bi se Rusi lahko usedli na Ledovo premoženje in na koncu izterjali vsaj sto milijonov evrov, posojenih, preden je začel veljati lex Agrokor. Zanje jim ni uspelo dobiti prednostnega statusa in prav to je privedlo do spora s hrvaško vlado in upravo Agrokorja. Rusi se s tem niso sprijaznili, zato je realno mogoče pričakovati tudi tožbe proti državi. Ta se je vmešala v celotni proces že samo s tem, da je hočeš nočeš prevzela odgovornost za vse posledice takšnega aranžmaja.
To pa ni edini sodni postopek, ki je v preteklem tednu potekal v primeru Agrokor. Vladni pooblaščenec Ante Ramljak na istem trgovinskem sodišču ni uspel z izdajo varnostnega ukrepa za korporacijo Agram. Zahteval je »prepoved odtujevanja ali obremenitve Agrokorjevih delnic«. Agram je na podlagi repo dogovora kreditiral Agrokor s 40 milijoni evrov. Ko Agrokor ni zmogel vrniti denarja, je Agram prevzel delnice posameznih podjetij, kot so Agrolaguna, kjer je že imel 50 odstotkov, ter Konzum in Belje, kjer ima zdaj okoli 25 odstotkov. Načelno sicer ni sporno, da je bil dolg zmanjšan za ta znesek, a tudi sam pooblaščenec Ante Ramljak je potrdil: »Zelo, zelo pod ceno.«
Možen scenarij: odpis dolgov
Zaradi propada Agrokorja bi nekateri lahko, kot kaže, imeli tudi korist. Vendar bo veliko več tistih, ki jim ne bo uspelo. Odpis dolgov je povsem možen scenarij. Mnenja se različna le v oceni odpisa. Toda težko je najti finančnega analitika, ki bi menil, da bo odpis manjši od petdesetih odstotkov.
Največji del pridobljenega posojila bo šel v Konzum, katerega napol prazne police je treba napolniti še pred začetkom turistične sezone. Vladni pooblaščenec je priznal, da se je promet v Konzumu zmanjšal za 11 odstotkov. Upa, da bosta dobra turistična sezona in prestrukturiranje družbe do konca leta uravnotežila prihodke in odhodke. Posredno je priznal, da Konzum posluje z izgubo, a ni natančno navedel, koliko ta znaša. S tem je dal prav nepravično zasmehovanemu predhodniku Antoniju Alvarezu III, ki je potreboval le dva dni za ugotovitev, da samo 50 odstotkov Konzumovih trgovin na Hrvaškem posluje z dobičkom. Ramljak je za to potreboval dva meseca. Prvič je javno govoril tudi o gotovem odpuščanju presežnega števila delavcev ter o verjetnem zapiranju trgovin, ki poslujejo z izgubo. O poslovanju v Bosni in Hercegovini bo do 1. avgusta odločeno, ali bodo tamkajšnje trgovine še naprej delovale pod prejšnjim imenom Mercator.
Vladni pooblaščenec še vedno upa, da jim bo po idealnem scenariju uspelo izplačati upnike, doseči dogovor s posojilodajalci ter družbe znotraj koncerna narediti dobičkonosne. Izvedli bi prodajo, saj velika družba za državo pomeni sistemsko tveganje. Konkretnih načrtov in rokov za zdaj ni, delovne ekipe pa šele nastajajo. Če načrt ne bo izveden, bo sledila razglasitev stečaja in odpis starih dolgov.
Agrokor nadaljuje po starem
Agrokor za zdaj redno izplačuje plače, menda iz operativnega dobička. Najverjetneje pa tudi iz posojil, ki mu, kot se zdi, služijo tudi za vse drugo. Prav to je najbolj skrb vzbujajoče. Nadaljuje se stari model poslovanja, ki se opira na posojila in podaljševanje rokov odplačila. Dobaviteljem je omogočeno blagovno kreditiranje, kar je posebne vrste »roll up«, ki pomeni preložitev odplačila za leto dni. Sicer pa so se v vseh teh letih na to navadili. Prav ta model poslovanja je Agrokor privedel do zloma. Zdaj pa naj bi podjetje privedel do okrevanja, v kar je težko verjeti.
