Tiskane izdaje
Ljubljana - Sixt je mednarodna družba, ki ima na cestah v povprečju več kot 170.000 avtomobilov, ki jih daje v najem v več kot 100 državah, tudi v Sloveniji. Da vse deluje učinkovito, je zelo pomembna ekipa, ki zbira in predvsem obdeluje podatke, vodi pa jo Andreas Pollinger.
V Sloveniji poslovna analitika (v tujini kar business intelligence) ni uveljavljen model, zato je bilo zanimanje za prvo konferenco, ki se je nanašala zlasti na finančnike v slovenskih družbah, precej veliko. Finančni direktorji razumejo, kaj govorijo poslovni analitiki, saj se ukvarjajo z zbiranjem in obdelavo podatkov. Informatiki ob takih predstavitvah, nasprotno, razmišljajo o novih računalniških orodjih.
Katere podatke zbirate v tako veliki družbi kot je vaša in iz katerih virov?
Zbiramo res veliko podatkov iz različnih virov, največ pa je podatkov iz lastnega poslovanja. Ob tem seveda največ o avtomobilih, ker so ti osnova. Ne sledimo toliko podatkom o gibanju avtomobilov, bolj so pomembni podatki o tem, na katerih območjih so, kako dolgo so v floti, koliko kilometrov imajo opravljenih, katerim strankam so oddani in podobno. Zbiramo tudi podatke o strankah, koliko je najemnih pogodb in drugo. V glavnini so to torej podatki o mobilnosti.
Z obdelanimi podatki družba lahko izboljša poslovanje?
Točno to. Vendar ne gre le za izboljšanje poslovanja, gre tudi za odločitve o prihodnjem razvoju. Iz podatkov lahko razberemo, kakšne storitve in izdelke lahko uvedemo, kaj lahko spremenimo v svojih postopkih, mogoče imamo kje ozka grla, drugje pa odvečne storitve. V to vlagamo veliko napora. Drugo je ugotavljanje, kje moramo okrepiti ali spremeniti floto vozil. Vse to izboljšuje naše poslovanje.
Gotovo spremljate tudi cene najemov in te se verjetno spreminjajo glede na regijo?
Določanje cen je stvar drugega oddelka. Seveda pa zbiramo podatke o cenah, kot v vsakem podjetju.
Iz obilice podatkov izlušči pravo vrednost šele prava ekipa. Foto: Reuters
Koliko avtomobilov ima Sixt?
Konec leta 2015 smo imeli vsak dan na cesti več kot 170.000 avtomobilov. Številka se še povečuje. Globalno seveda, prisotni smo v več kot 100 državah.
Vse pod imenom Sixt?
Tako je. V Sloveniji je našo franšizo prevzela družba Amicus, ki je dobila tudi franšizo za Hrvaško. Prisotni smo na skoraj vseh pomembnejših letališčih na svetu in na avtobusnih in železniških postajah, tudi na ljubljanskem in portoroškem letališču ter ljubljanski železniški postaji.
Kako konkretno pomagate v razvoju družbe?
Glavno je poznavanje poslovanja podjetja. Finančna poročila ima vsako podjetje, vendar je pomembno dobiti tudi operativne informacije, med drugim o tem, koliko avtomobilov bo jutri v mestu in koliko bo pogodb. Imamo pa tudi bolj zapletene naloge, zbiramo in analiziramo denimo podatke o bonusnih programih, kako to deluje, kakšne skupine uporabnikov imamo in kako je najbolje pristopati do njih. Veliko različnih odločitev lahko podpremo z našimi podatki.
Kako pa v analizo podatkov vključujete nove trende, denimo napovedi avtonomne vožnje avtomobilov in modele souporabe?
Te vrste podatki rastejo z našim poslovanjem. Takoj ko pride nov izdelek na trg, zagotovimo podatke in analize za poročila. Skupaj z BMW tako upravljamo sistem souporabe Drive now. Pričakovanja in potrebe ljudi se spreminjajo. Včasih si avto najel za ves dan, danes je najem obračunan tudi na minute. Imamo podatke o vsem, o številu najemov, trajanju najemov, kateri avti so bolj priljubljeni in drugem. Razvijamo se skupaj s poslovanjem, morali smo se prilagoditi in pripraviti.
Kaj pa elektromobilnost?
Kot poslovni analitik ne morem govoriti o poslovnem načrtu za elektromobilnost, lahko pa povem, da so tudi električni avtomobili del flote. Imamo podatke o tem, koliko avtov je na bencin, koliko na dizel in plin, ter koliko na elektriko. Spremljamo tudi število najemov za vsako vrsto.
Avtomobile zagotavljate za posameznike in podjetja?
Tako je. Imamo tudi ponudbo souporabe in možnost najema vozila z voznikom. Rastemo, ljudje so začeli povpraševati po mobilnosti, saj je čedalje več premislekov, da pravzaprav ni treba biti lastnik avta, da se nekam pelješ z avtom.
Avtomobilom sicer sledimo od nakupa do prodaje, analiziramo, kateri avto je boljši za najemanje, kateri bolj okolju prijazen, kolikokrat se pokvari, tako da imamo podatke za odločitev, katere znamke je najbolje kupiti prihodnjič. S tem se ukvarjajo različni oddelki, oddelek za najeme denimo uporablja podatke o tem, kakšni najemi so uspešni, mini, dnevni, na minuto. Naša naloga pa je dostaviti kar se da veliko in pravih podatkov za odločitve.
Sixt ima svoja vozila tudi na parkirišču ob ljubljanski železniški postaji. Foto: Blaž Samec/Delo
Koliko ljudi je v vaši poslovno inteligenčni skupini?
Od 16 do 20, odvisno od projektov. Z informatiko se sicer ukvarja 160 ljudi, v podjetju pa je zaposlenih približno 5000 ljudi. V skupini so ljudje, ki se neprestano ukvarjajo s podatki.
Ste to vi prinesli v podjetje ali se je potreba po tem rodila v vodstvu?
V mojem primeru je šlo za mešanico obojega. Uprave podjetij zanimajo usklajeni podatki. Pomembno je organizirati skupino za zbiranje in obdelavo podatkov, to ni samo informacijska tehnologija in to ni neko računalniško orodje, ki ga lahko preprosto kupiš. Poslovna inteligenca je pomemben most med informacijsko tehnologijo in realnim poslom.
Je ta model primeren tudi za majhna podjetja?
Seveda, uspešnost take skupine ni odvisna od velikosti podjetja, temveč od nalog in procesov v podjetju. Vsako podjetje potrebuje človeka, ki vzdržuje informacijski sistem, tu pa gre še za zbiranje in analizo podatkov. Te naloge so lahko v skrajnem primeru združene tudi v enem človeku.
Kakšno je vaše sporočilo slovenskim podjetjem?
Nikar ne zamenjujte informacijskega sistema, to ne bo prineslo učinka samo po sebi. Razmislite, kaj hočete doseči, kakšni so glavni cilji podjetja in kakšne podatke bi potrebovali za odločitve v smeri teh ciljev. Če imate vse to, podprite pobudo za oblikovanje skupine za poslovno inteligenco. Pripravite se na prihodnost. Dobro je vedeti, kaj se dogaja v poslovanju, kako se da to izboljšati in videti v prihodnost, kar spet olajša odločitve.
