Tiskane izdaje
Generalni direktor podjetja Hofer trgovina, 41-letni Matevž Martinuč, je s podjetjem že od samega začetka. Bil je eden izmed tistih, ki so sodelovali pri postavljanju novega podjetja v Sloveniji, kar mu je bilo, kot pravi, v čast in veselje. Takrat, leta 2004, je delal v Avstriji in sodeloval pri nakupu prvih zemljišč v Sloveniji, pri pogovorih z arhitekti in pri gradnji prvih trgovin.
Iz vodje investicij je postal vodja prodaje, leta 2012 pa za tri leta odšel na vzhod ZDA, kjer je v okviru Aldija pomagal pri širjenju in operativnih procesih. Zaradi večletnega dela v tujini, kot pravi, zelo dobro ve, kaj pomeni fleksibilnost trga dela. Ta omogoča podjetju, da se hitro odzove na globalne izzive.
Kaj vse bi po vašem mnenju morala država še narediti za zagotavljanje privlačnejšega podjetniškega okolja ter bolj fleksibilen trg dela?
Fleksibilnost trga je bila vroče diskutirana s strahovi, da bodo delodajalci to izkoristili in da bo kar naenkrat pol Slovenije brezposelne. Izkušnje iz tujine (Avstrija, Danska) pa kažejo ravno obratno, da se ne poveča brezposelnost, ampak se poveča storilnost. Podjetja s(m)o ljudje, zato brez ljudi, zaposlenih, ne moremo funkcionirati. Fleksibilnost trga dela vpliva samo na to, da se podjetja lahko hitreje prilagajamo globalnim trendom. Kar 70 odstotkov BDP naredimo z izvozom, kar pomeni, da konkuriramo na globalnem trgu, imamo pa lokalne zakone, ki nas omejujejo.
Fleksibilnost trga dela, ki omogoča podjetju, da hitro reagira na globalne izzive, nam na koncu pomaga, da bo gospodarstvo bolj fleksibilno in bomo boljše funkcionirali. Strahovi so neupravičeni. Sam sem delal tudi več let v tujini in zelo dobro vem, kaj pomeni fleksibilnost trga dela z obeh strani, saj delavec zelo hitro reče: »Hvala lepa, imam novo službo« in potem se mora delodajalec vprašati, zakaj ljudje odhajajo. S fleksibilnostjo trga dela povečate pretočnost kadrov med različnimi panogami in podjetji.
Podjetja, ki ponujajo boljše pogoje bodo dobila boljše zaposlene; zaposleni, ki nekje niso zadovoljni npr. z vzdušjem v podjetju ali s plačo, bodo odšli drugam. V rigidnem sistemu pa tega ne bo, saj bo zaposleni težko prešel iz zaposlenosti za nedoločen čas nekam, kjer ne bo vedel, kaj bo. V Sloveniji imamo zaradi nefleksibilnosti trga dela cel kup »prekarcev«, zaposlitev za določen čas in sposobnih zaposlenih, ki se ne upajo oditi v novo podjetje zaradi tveganj prehoda drugam. Če dvignete pretočnost s fleksibilnostjo, tega tveganja ni več, tako je npr. v ZDA.
Kako pa ocenjujete konkurenčnost države, saj gospodarstveniki nenehno opozarjajo na nestimulativno davčno okolje, preveliko obremenitev plač in s tem povezane težave pri pridobivanju kadrov?
Konkurenčnost na nivoju višje plačanih pozicij ni dobra. Davčno okolje sploh ni tako zelo slabo glede manj plačanih delovnih mest, to pomeni, da je Slovenija bolj zanimiva za panoge z manj plačanimi delovni mesti. Slednja imajo manjšo dodano vrednost, kar pomeni manjši razvoj gospodarstva. Če se bo država želela še naprej gospodarsko razvijati ter obdržati in privabiti dobre strokovnjake, bo treba nekaj narediti na višje plačanih pozicijah in prilagoditi davčni sistem.
Smo v predvolilnem obdobju - kaj pričakujete kot gospodarstvenik od nove vlade, da bi bilo treba nujno urediti, da ne bi postala »cokla« razvoja?
Veliko poslušamo o pomanjkanju zaposlenih, da podjetja ne najdejo več zaposlenih in jih morajo zato uvažati iz tujine, da med našimi brezposelnimi ni pravih profilov...., delno je za to kriv tudi naš sistem socialnih transferjev. Marsikateri od brezposelnih zna povedati: zakaj bi šel sploh delati za nekaj 10 evrov več kot pa dobim preko socialnih transferjev - kar pomeni, da ni vzpodbude za brezposelno osebo, da bi se zaposlila in seveda je to posledično težava za državo.
Kaj pa teza, da niso socialni transferji previsoki, ampak so prenizke plače?
Resnica je nekje vmes. S katerekoli strani se lotimo reševati težavo, je pravilno. Težko boste celemu gospodarstvu dvignili plače, ne da bi potopili zelo veliko podjetij. To, da dvigujemo minimalno plačo, je super; vendar je to počasen proces predno se bo pokazala neka pametna razlika, da bi bilo bolj zanimivo za brezposelne. Mogoče pa tudi sistem UTD (univerzalnega temeljnega dohodka) ni tako slab. Sicer pa imamo Slovenci super merljiv in dobro izobražen kader, pridni smo, sposobni smo - kar se vidi tudi v tem koliko dobrih strokovnjakov in podjetnikov izhaja iz Slovenije; tudi geografska lega je dobra, kar so same dobre predpostavke za dober razvoj. Bi pa morali stopiti skupaj in s skupnimi močmi poriniti gospodarstvo naprej.
Martinuč: Filozofija podjetja mora biti tvoja osebna filozofija, drugače težko nekaj delaš s predanostjo. Foto: Uroš Hočevar/Delo
V Slovenijo je Hofer vstopil leta 2005 z 11 prodajalnami, lani pa ste odprli že 83 prodajalno. Koliko jih nameravate še odpreti v prihodnjih letih?
Prav belih lis praktično ni več, Slovenija je relativno majhna; so samo še sive lise, na katerih delamo precej intenzivno. Za letošnje in naslednje leto načrtujemo nekaj otvoritev, koliko in kdaj natančno pa ne morem napovedati, ker je to odvisno od pridobivanja dovoljenj, zemljišč in podobno.
Kakšen pa je vaš cilj - 100 trgovin?
To je magična številka, dobro se sliši. Smo zelo praktično orientirani, kar pomeni, če bomo skozi našo širitev ugotovili, da se prostor zapira in smo prenasičeni, potem se ne bomo več širili. Ključni moment našega dela je obvladovanje stroškov: če si preveč natrpan, se stroški dvignejo in potem ne moreš normalno funkcionirati.
Pa je trgovcev preveč, ne samo v Sloveniji, tudi v EU?
Ne strinjam se, da je trgovcev preveč - trgovcev je toliko, kolikor jih prenese trg, kolikor jih želijo stranke in kolikor dobre poslovne modele imajo. To je klasična filozofija povpraševanja in ponudbe. Če se na trgu v nekem določenem segmentu da iztržiti velike dobičke, se kmalu pojavijo konkurentje, ker so to poslovne priložnosti. In potem se to enkrat izenači - potem obstajajo modeli, ki okostenijo in malo zastarijo, kakšen poslovni model propade in se trg tako prečisti.
Ali se je Hofer od vstopa na trg pa do danes kaj bistveno spremenil?
V bistvu smo si na las podobni, še vedno smo tisto dinamično, fleksibilno podjetje kot smo bili leta 2005 in to se odraža v našem razvoju. Enaka pa ostaja filozofija in kultura podjetja: kupcu ponuditi pregledno, kakovostno ponudbo po najboljših cenah ter poslovati fer in učinkovito. Prilagodili smo se pri naši ponudbi, skozi leta smo povečali število slovenskih izdelkov, prilagodili smo se trgu. Vsak trg ima svoje specifike. Za nas so ključne tri vrednote: zanesljivost, odgovornost, enostavnost. Zanesljivost - dosledno uveljavljamo vse, kar rečemo. Enostavnost - smo učinkoviti in jasni glede usmeritve podjetja v prihodnosti, vemo kam želimo priti. Odgovornost - smo odgovorni do naših strank, zaposlenih in naših partnerjev.
Med klasično in diskontno trgovino je zaznan trend zbliževanja ponudbe, tradicionalni trgovci zmanjšujejo ponudbo in nižajo cene, dodajajo sveže izdelke.... Koliko artiklov pa ponujate, koliko lastnih blagovnih znamk in koliko je od tega slovenskih izdelkov?
Izdelkov imamo 1700 izdelkov v redni ponudbi, od tega je 354 slovenskih izdelkov oziroma 22 odstotkov slovenskih izdelkov iz redne ponudbe, večinoma iz svežega segmenta (meso ter sadje, zelenjava). Kjer se uspemo dogovoriti za produkt ustrezne kakovosti za ustrezno ceno, ki ga slovenski potrošnik želi, tam uvedemo slovenski izdelek v našo redno ponudbo. Poleg tega smo samo lani imeli približno 6000 akcijskih izdelkov.
Imamo tudi 160 lastnih blagovnih znamk, v katerih je 1400 vrst izdelkov. Kot zanimivost naj povem, da imamo v zgornjem nadstropju (na sedežu podjetja v Lukovici, op.a.) testne kuhinje, kjer vsak dan potekajo kontrole izdelkov, kar pomeni, da naše izdelke večkrat letno testiramo. Testiramo jih tudi v primerjavi s konkurenčnimi izdelki, tudi zato, da ugotovljamo, ali smo kakovostno primerljivi ali boljši oziroma kaj moramo izboljšati. Prav tako pošiljamo naše izdelke v neodvisne testne laboratorije, kjer se izvrši še enkrat dodatna kontrola kakovosti.
Ali katerega od slovenskih izdelkov plasirate v Hoferjevo mrežo v tujini?
Seveda, imamo tudi super zgodbe o uspehu, ki me navdajajo s ponosom. Sem Gorenjec in ena mojih najljubših sladic je originalna Blejska kremšnita, ki jo za nas dela Conditus, ki je zrasel z našo verigo. Sedaj dobavljajo kremšnite tudi v celotno avstrijsko mrežo okoli 500 trgovin. Ta Blejska kremšnita je bila leta 2015 s strani organizatorja Food Expo uvrščena med 10 najboljših sladic na svetu. Poleg tega so pot na mednarodne police našli še Medexovi izdelki, izdelki naših pekov in proizvajalcev mesnin. Vsak trg se prilagaja temu, kar želijo kupci.
Sodelujemo s 120 slovenskimi dobavitelji, z nekaterimi že ves čas našega obstoja, kar pomeni 14 let. Za njih to pomeni varnost, partnerski odnos, dolgoročen odnos - ni vedno lahko, tako kot v zakonu so tudi tu vzponi in padci. Če imate partnerski odnos z dobaviteljem, vplivate intenzivno na to, kam se bo izdelek razvijal in kam gre sodelovanje - lahko se s skupnimi močmi razvijaš v dobro smer, saj jim posredujemo povratne informacije: to stranke iščejo, to pa jim ni všeč in potem se proizvajalec prilagodi temu.
Vsi naši napori v slovensko gospodarstvo so zelo iskreni - zakaj? Mi smo trgovec na drobno z živili, naš trg ni Nemčija ali ZDA, naš trg je Slovenija. Naš potrošnik živi in dela v Sloveniji in če bomo poskrbeli za to, da bo slovenskemu gospodarstvu šlo dobro, bomo dosegli to, da bodo Slovenci v večjem blagostanju, kar pomeni, da bo šlo dobro tudi nam in ostalim trgovcem.
Kakšno je sodelovanje s slovenskimi dobavitelji, se morebiti soočate s problemi, npr. zaradi konkurentov?
Ko smo vstopili na slovenski trg, nam velika večina slovenskih dobaviteljev iz (ne)upravičenih strahov ni upala dobavljati svojih izdelkov zaradi strahu, da teoretično pri kom drugem ne bi smeli dostavljati. Hofer je bil takrat majhen plejer, imeli smo 11 trgovin, leto kasneje 20-30 trgovin. Naši partnerski odnosi in redna plačila - plačujemo v 33 dneh, kar ni samoumevno - so nam utrdili položaj v Sloveniji in danes smo vsaj enakovreden, če ne še malo bolj cenjen partner slovenskega gospodarstva. Marsikateri dobavitelj nas danes sam pride povprašati, če bi lahko dobavljal za nas.
Kako velik pa mora biti slovenski dobavitelj, da lahko vstopi v vašo mrežo?
Ni omejitve. Imamo primere dobaviteljev, ki ne zmorejo sproducirati tako velike količine, da bi bilo to v rednem sortimentu, zato taki izdelki zaidejo v našo akcijsko ponudbo. Ta je sestavljena iz neprehranskih in prehranskih izdelkov in marsikateri prehranski izdelek je od slovenskih dobaviteljev - ti pa v že omenjenih 22 odstotkih sploh niso zajeti, jih je še kar par 100 zraven. S tem damo možnost tudi manjšim dobaviteljem, da sproducirajo enkrat malo večjo serijo, postavimo na police in od tam naprej se lahko zgodba razvije v nek reden asortiman ali mogoče akcijo večkrat na leto ali pa mogoče ugotovimo, da ne gre in potem je potrebno izdelek odstraniti iz ponudbe.
Kakšen je vaš povprečni kupec?
To je »smart-shopper« (pametni kupec) - naš povprečni kupec pride v našo trgovino peš, pride s kolesom, pride s cliom ali pa z mercedesom - to pomeni, da je naš povprečni kupec tisti, ki prepozna odlično kakovost, dobro ceno, fer odnos do strank, zaposlenih in okolja. Naš kupec reče: vem kaj dobim, zaupam in z veseljem pridem. To pa so dejansko vsi in to je naš povprečni kupec.
Kako bi orisali uspešnost svojega poslovanja? Ste četrti največji trgovec v Sloveniji in v tem desetletju ste imeli najbolj strmo rast prihodkov med večjimi trgovci, od leta 2010 do 2016 so se vam prihodki več kot podvojili. Vendar pa se je rast predlani umirila na 6 odstotkih - kaj so vzroki za to?
Naše stranke očitno z veseljem sprejemajo in na novo spoznavajo naš poslovni model, tj. ponujati najboljše izdelke po najboljši ceni. Sama rast in pozitivni rezultati so plod trdega dela celotne Hoferjeve ekipe. Hvaležni smo strankam za izkazano zaupanje ter za vse kritike in predloge, kako se lahko izboljšamo. Glede rasti - med letom 2011 in 2016 je trg z živili v Sloveniji upadel za več kot 13 odstotkov, mi pa smo podvojili promet, česar smo zelo veseli. V letu 2016 smo imeli šestodstotno rast - če mi garantirate, da bo tako v naslednjih letih, takoj podpišem. Gospodarska rast namreč vpliva v prvi meri predvsem na potrošnjo bolj trajnih, pa mogoče luksuznih izdelkov, kar se nekoliko že pozna tudi živilcem.
Kaj pa rast v letu 2017?
Zaenkrat lahko povem le, da se je naša ekipa v letu 2017 še bolj potrudila in še bolj približala strankinim željam, tako da je bila rast kar nekaj boljša.
Boljša od 6 odstotkov v letu 2016?
Seveda, boljša od 6 odstotkov....(nasmeh)
Matevž Martinuč: trgovcev je toliko, kolikor jih prenese trg, kolikor jih želijo stranke in kolikor dobre poslovne modele imajo. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Kakšen je po vaši oceni vaš tržni delež in kolikšen za vse diskonte skupaj?
Nekih pravih podatkov in analiz glede tega ni, saj je slovenski trg premajhen, da bi takšne analize na primer izvajal GFK. Se pa da to preračunati na podlagi javno dostopnih bilanc. Naš tržni delež raste, to vem, ker raste tudi naš promet, imamo najbrž tam nekje okoli 12-odstotni tržni delež. Vsi diskonti skupaj pa predstavljamo neko četrtino slovenskega trga.
Bi lahko ta delež še povečali?
Naj povem, da ima Hofer v Avstriji več kot 20-odstotni tržni delež.
Med slovenskimi trgovci imate daleč največji prihodek na zaposlenega – v letu 2016 je znašal 390.503 evrov. Kako kaže za leto 2017?
Promet na zaposlenega je zelo visok, nadpovprečen, in sicer pri nadpovprečnih plačah, ki jih izplačujemo, kar pomeni, da so naši zaposleni izredno učinkoviti. Pričakujem, da bo tako tudi v prihodnjih letih.
Koliko zaposlenih že imate, kakšna je njihova struktura ter kakšni so vaši načrti za zaposlovanje v prihodnje?
Imamo 1770 zaposlenih, od katerih jih ima 410 višjo, visokošolsko in univerzitetno izobrazbo, velika večina jih ima srednješolsko izobrazbo. Zaposlujemo pa po sprotnih izkazanih potrebah. Obenem pogledamo za vnaprej kakšno rast prometa načrtujemo in se poskušamo temu prilagoditi - zadnja leta planiramo bolj previdno, kar pomeni, da smo z zaposlovanjem vedno malo bolj zadaj in da poskušamo dohiteti ta trend dvigovanja. Rastemo še naprej, tudi v letošnjem letu nam gre dobro, zato pričakujemo, da bomo še naprej zaposlovali tako na področju prodaje, logistike, zalednih služb in menedžmenta. Koliko, pa vam zaenkrat še ne morem napovedati.
Kakšna je povprečna plača in dodana vrednost na zaposlenega in kako se je gibala v zadnjih letih?
Dodana vrednost na zaposlenega raste. Velikost overheada (režijskih stroškov) vpliva na izračun povprečne plače, zato bi bolj izpostavil skupino zaposlenih, ki jih imamo največ - to so prodajalci, ki so krepko nad povprečjem. Vsi prodajalci so zaposleni za skrajšan delovni čas - za na primer 30 ur tedensko v prvi stopnji, tj. v prvem letu zaposlitve v podjetju prejmejo 882 evrov bruto, kar je več kot minimalna plača (842,79 evra bruto za polni delovnih čas op.a.). Skozi nadaljnjih šest let ta plača avtomatično raste po t.i. šeststopenjskem sistemu, kjer gre zaposleni avtomatično navzgor brez pogajanj.
V zadnji stopnji, po 6 letih dela za polni delovni čas pa prejme prodajalec 1362,48 evra bruto. To je za 125 odstotkov več kot je predvidena plača po kolektivni pogodbi za trgovce ali slabih 67 odstotkov več kot minimalna plača. Večina naših je zaposlenih za skrajšan delovni čas, povprečno dobrih 29 ur na teden, njihova povprečna plača pa znaša 993,59 evra bruto na mesec. Obenem jim ostane na teden še 11 ur za družino, ostale dejavnosti, šport.... če primerjamo to z minimalno plačo, je to 12 odstotkov nad minimalno plačo.
Sicer pa mesečna plačila vsako leto tudi dvignemo, kar smo počeli tudi v preteklih letih. Do 9,4-odstotni dvig plač v letu 2016 ter od 4,1- do 10,6-odstotni dvig plač za leto 2017 za večino zaposlenih v prodaji. V letu 2018 smo na novo uvedli tudi drugi pokojninski steber za vse zaposlene, v katerega prispevamo 30 evrov mesečno. Za ta korak smo se odločili zaradi trenutno diskriminatornega obravnavanja zaposlenih za skrajšani delovni čas, kjer bo po našem mnenju potrebna korekcija na ravni ustreznih zakonov ter predpisov.
Rezultati anonimne ankete, izvedem jo na vsake 3 leta, kažejo, da je indeks splošnega zadovoljstva (Employee Engagement Index) naših zaposlenih kar 88 odstotkov. Podatek izhaja iz anonimnega vprašalnika zadovoljstva zaposlenih, ki sta ga za nas opravila zunanja neodvisna partnerja Kienbaum in ORC International, omenjeni indeks pa uvršča Hofer Slovenijo med najbolj uspešne v trgovski panogi.
Ali taka politika zaposlovanja ostaja tudi po podpisu aneksa Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine oziroma omejitvah nedeljskega dela?
Hofer bo zaposloval na novo toliko, kolikor je potrebno zaradi same rasti prometa. Same nedelje obvladujemo in smo jih sposobni procesno, sistemsko rešiti, tako da z obstoječim kadrom pridemo skozi. Dejstvo pa je, da je zaposlitev v trgovini vedno manj interesantna - novo zaposlene zaradi pogojev dela ne zanima zaposlitev v trgovini. Rešitev ni v tem, da zapremo trgovine ob nedeljah, ampak v tem, da moramo biti tam, kjer nas kupec želi imeti in kupci so tisti, ki se odločajo ali bodo kupovali v nedeljo.
Imamo precej zaposlenih, ki želijo delati v nedeljo ali pa več nedelj, ker jim to zaradi dodatkov prinese boljšo plačo, zato so nezadovoljni z omenjenim aneksom. Rešitev je v tem, da naredimo delovno mesto v trgovini spet bolj interesantno, kar pomeni, da bo potrebno v trgovski panogi dvigniti plače in spremeniti pogoje, da bo nekdo, ki je na trgu dela rekel, da gre namesto na delo v industrijo na delo v trgovino, ker bo dobro zaslužil in bo dobro kompenziran. Svet okoli nas se ne zapira v nedeljo, svet je 24/7 - internetne trgovine, Amazon... - in mi ne moremo biti otok sredi globalnega sveta, ki bomo v nedeljo zaprti. Menim, da gremo s tem v napačno smer.
V kakšnem času bo po vašem mnenju treba izvesti to rešitev?
Odvisno od bazena kandidatov za delo v trgovini, kar pomeni, da bodo morali trgovci v tistem trenutku, ko ne bodo več sposobni privabiti novih zaposlenih nekaj narediti ali pa bodo morali zapreti trgovine.
Ali že imate kakšne težave s privabljanjem kandidatov?
Načeloma ne, saj smo zelo konkurenčni, ponujamo dobre pogoje - poleg dobre plače imajo delavci zagotovljeno zdravstveno preventivo, udejstvovanja na raznih športnih prireditvah, možnosti koriščenja sabbaticala, kar je že izkoristilo kar nekaj zaposlenih. Nedolgo nazaj smo uvedli možnost koriščenja neplačane odsotnosti po končani porodniški odsotnosti. Sicer pa je fluktuacija delavcev v Hoferju izredno nizka.
Trenutno pripravljamo komunikacijsko kampanjo, kjer bomo prikazali, kakšen delodajalec smo, saj smo glede tega pogosto zadržani in se ne pohvalimo z vsemi ugodnostmi, ki jih ponujamo zaposlenim. Obenem pa je treba poudariti, da naši zaposleni krepko nadpovprečno plačilo ter odlične pogoje dela nagradijo tudi s krepko nadpovprečno zavzetostjo pri delu - eno gre z drugim le z roko v roki.
Slišali ali prebrali boste zgodbe naših zaposlenih, vse pa pozivam, naj o pogojih dela povprašajo kar naše zaposlene v Hofer trgovinah, kjer bodo izvedeli iz prve roke (brez marketinških olepšav) kakšen delodajalec smo. In prepričan sem, da bodo odgovori v veliki meri zelo pozitivni, prav gotovo boste pa našli tudi zaposlene, ki jim nismo všeč in niso pripravljeni na nadpovprečno storilnost za nadpovprečno nagrado - tega ne želimo skrivati, takšna je resnica in življenje.
Kaj se pri vas spreminja z digitalizacijo?
Trgovina z živili je panoga, ki je bila dolgo časa izvzeta iz digitalizacije, saj se ta dogaja bolj v zalednih procesih. Naše podjetje optimira vse procese kolikor se da. To pomaga, da zaposleni lahko bolje in učinkoviteje delajo, ne bo pa jih to zamenjalo. V prihodnosti bodo nastajala nova delovna mesta, nekatera pa bodo zamrla.
Ali namerava tudi Hofer začeti s spletno prodajo?
Neko rudimentarno (nepopolno) spletno prodajo imamo - nekatere izdelke si lahko ogledate na spletu ter nato v poslovalnici zgolj naroči, nato pa jih pošljemo na dom. Imamo zametke spletne prodaje, prav spletne trgovine pa še nimamo, saj je zaenkrat še prezgodaj. Menim pa, da v prihodnosti ne bo trgovca, ki bi se izognil temu izzivu.
Ste zadovoljni s kosom pogače, ki si jo je uspel odrezati Hot mobil, ki svoje storitve ponuja v sodelovanju z vami?
Seveda, Hot mobil se lepo razvija, imamo že več kot 35.000 strank. Ker ostali napovedujejo podražitve, se bomo mi držali tega, kar smo napovedali ob vstopu na trg, da ne bomo dražili za nikogar. Imamo pa tudi še druga različna sodelovanja z eksternimi partnerji, kjer se dogovorimo za enako obljubo kot jo imamo mi kot podjetje: najboljša kvaliteta po najboljši ceni. Tako imamo nekaj bencinskih črpalk na naših parkiriščih, ponujamo tudi foto storitve.
Veliko podjetij ima razdelan svoj način selekcioniranja in nagrajevanja predlogov zaposlenih za izboljšanje procesov v podjetju. Kako je to organizirano pri vas in koliko je s tem podjetje prihranilo?
Imamo projekt Ideja z@ Hofer, kamor zaposleni lahko pošljejo svoje predloge, ki jih tudi nagradimo. To kaže na aktivnost naših zaposlenih.
V letu 2017 ste prejeli tudi certifikat Družini prijazno podjetje, nedavno pa ste ponovno začeli z vseslovensko akcijo zbiranja rabljenih očal, namenjena slabovidnim iz gospodarsko manj razvitih držav, ki si ne morejo privoščiti okulistične oskrbe in očal. Kakšne aktivnosti še načrtujete?
Smo trajnostno naravnano, družbeno odgovorno podjetje. Skozi vse leto izvajamo različne akcije, ki so združene v Inciativi danes za jutri. Pod tem dežnikom imamo veliko akcij, med drugim Roza oktober (s katerim podpiramo Združenje Europa Donna), povezali smo se s Socialno zbornico Slovenije in osveščali glede nasilja nad ženskami; namestili smo 22 defibrilatorjev v poslovalnice in izvedli šolanje za zainteresirano prebivalstvo v okolici. Sodelujemo tudi s projektom Botrstvo.
Kaj pa doniranje hrane?
Že dolgo nazaj smo sami poiskali načine za doniranje še užitne hrane. Sodelujemo s Slovensko Karitas; imamo kar nekaj poslovalnic, ki so vključene v ta projekt donacije.
G. Martinuč, čeprav ste na položaju generalnega direktorja od sredine avgusta 2015 se doslej javno niste izpostavljali, kar kaže na umirjenost in zadržanost. Kakšen je vaš slog vodenja oziroma kaj se vam zdi najbolj pomembno pri vodenju?
Kot podjetje smo načeloma bolj zadržani in poskušamo več energije usmeriti v naš operativni proces in naše delo. Sam pa ne čutim potrebe, da bi se videl v medijih. Moj moto je: »Vsak dan se vprašajmo, kaj lahko naredimo za stranko. In če imamo neko idejo, me zanima, ali bo to boljše za stranko, ali nam bo to dvignilo promet ali nam bo to znižalo stroške.« Na prvem mestu je vedno stranka. Sicer pa mora biti filozofija podjetja tvoja osebna filozofija oziroma ti mora biti zelo blizu, drugače težko delaš nekaj s srcem, z energijo, s predanostjo. Če delaš vsak dan nekaj, v kar ne verjameš, to ne funkcionira.
Sam tudi veliko obiskujem poslovalnice, zelo redko se vnaprej napovem. Nedavno sem bil v izolski poslovalnici, ki se širi, ker sem hotel zaposlenim dati priložnost za vprašanja. Ena mojih ključnih nalog je, da sem s svojimi zaposlenimi, da sem s svojo ekipo, in to ni samo centrala. Sem dostopen za vse, ki se obrnejo name z različnimi temami. Vsak se lahko z mano pogovarja, ker drugače bi bilo vseeno, da hodim naokoli.
Če imamo npr. razgovore za zaposlitev, vedno vprašam, kaj vam je/ni všeč pri nas, ali kupujete pri nas? Poznam veliko stvari, ki jih delamo dobro, zanima me pa predvsem tisto, kar ne delamo dobro, kjer nismo tako zelo blizu stranki, ker to lahko izboljšamo - malo boli, ker nihče ne sliši rad kritike, ampak jaz jo, ker želim vedeti, kje se moramo popraviti.
Koliko jezikov govorite? Ste športni navdušenec?
Poleg materinega jezika tekoče govorim še nemščino in angleščino. Sem tudi športni navdušenec, poleg smučanja grem s svojo družino rad na košarko in nogomet, radi drsamo, rolamo, plavamo, plezamo, pa tudi sankamo. Vikendi so pretežno posvečeni družini, svojih težav pa iz službe ne nosim domov na Gorenjsko.
