Tiskane izdaje
Partnerji v 1,4 milijona evrov vrednem projektu, katerega bo 85-odstotno financirala EU, so Center za internacionalizacijo avstrijske Štajerske (ICS), gospodarska zbornica avstrijske Koroške (WKK), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Mariborska razvojna agencija (MRA) in podjetje Ortner Reinraumtechnik. Projekt bo trajal tri leta in se bo zaključil 31. marca leta 2020.
Programsko območje, s katerega lahko prihajajo v projekt vključena podjetja, sicer ne pokriva obeh držav v celoti. Zajema osem slovenskih in devet avstrijskih regij, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila vojska projektov na IOCS Karin Hölbling.
V prvi fazi projekta bodo partnerji oblikovali bazen okoli 300 malih in srednjih podjetij, ki jih bodo podrobno analizirali in tudi povprašali, kakšne težave imajo oziroma kaj jim je doslej še preprečevalo izvozno aktivnost. Nato bodo z mreženji in izobraževanji, ki jih bodo izvajali na obeh straneh meje in tudi po internetu, poskušali spodbuditi 50 novih podjetij k izvozu ter pripomoči k nastanku desetih novih poslovnih partnerstev.
Kot je poudarila Hölblingova, se podjetja ob vstopu na tuji trg srečujejo s številnimi novimi izzivi − na primer vprašanji zakonodaje, transporta, novih tveganj in podobno. V ICS pa pri tem pogosto slišijo tudi, da zainteresirana avstrijska podjetja na slovenski strani ne najdejo ustreznih partnerjev.
Projekt spodbujanja prvega izvoza slovenskih podjetij v Avstrijo in obratno je zelo smiseln, saj je sosednji trg za veliko malih in srednjih podjetij pogosto naraven prvi korak. Namestnica direktorja predstavništva avstrijskega gospodarstva v Sloveniji Advantage Austria Eva Pfurtscheller pa je pri tem izpostavila še eno pomembno povezavo med tema sosedama: Avstrija je pogosto neke vrste testni trg za slovenska podjetja, ki želijo širiti svoj izvoz v Nemčijo ali druge države Zahodne Evrope, na drugi strani pa avstrijska podjetja Slovenijo uporabljajo kot prvo točko na poti na trge nekdanje Jugoslavije.
Najpomembnejša izvozna destinacija
Kot je še spomnila Pfurtschellerjeva, je slovenski izvoz v Avstrijo lani znašal 1,8 milijarde evrov, medtem ko so avstrijska podjetja v Slovenijo izvozila za 2,7 milijarde evrov blaga in storitev. Slovenija je tako kljub majhnosti najpomembnejša izvozna destinacija za avstrijska podjetja, vsak Slovenec pa na leto porabi za okoli 1300 evrov avstrijskih izdelkov in storitev.
Internacionalizacija je proces, ki zahteva trdo delo, dobre informacije, lobiranje in kanček sreče, je poudaril direktor centra za mednarodno poslovanje pri GZS Ante Milevoj. Razen sreče projekt Expedire pokriva vse pomembne dejavnike, je ocenil. Kot je spomnil, ima veliko malih in srednjih podjetij omejene kadrovske vire, zato pogosto za resen pristop k internacionalizaciji zmanjka tako časa kot znanja. »S projektom jim poskušamo priti naproti na način, da del teh bremen prevzamemo na svoja ramena,« je povedal.
Prvi dogodek z avstrijskimi in slovenskimi podjetji v okviru projekta je načrtovan že za danes.
