Sava in Laško z največ dolgovi po prihodkih

Ljubljana – Medtem ko so pri podjetjih, ki so bodisi v prisilni poravnavi bodisi v stečaju, na voljo tudi podatki o terjatvah, ki so jih prijavile posamezne banke, pri podjetjih, ki so zadolžena, a nimajo težav s solventnostjo, ti podatki niso dostopni.

Čeprav so nekatere banke tudi med delničarji podjetij, na podlagi tega ni mogoče sklepati niti o tem, koliko jim podjetja dolgujejo, pa tudi ne o njihovi sposobnosti vračila dolgov. Iz podatkov podjetij v letnih poročilih pa lahko razberemo tudi, koliko kratkoročno in dolgoročno dolgujejo bankam, ne pa tudi koliko so si nekateri medtem svoje dolžniške obveznosti že refinancirali ali drugače prerazporedili.

Toda med vsemi ima daleč največ dolgov Dars, saj domačim bankam dolguje nekaj manj kot 600 milijonov evrov, tujim pa več kot dve milijardi evrov. Vendar je največji dolžnik glede poravnavanja obveznosti še najbolj brez skrbi. Njegovi dolgovi so po večini dolgoročni in imajo v večini jamstvo države. Pa tudi Darsovih skupnih prihodkov je bilo lani za 316 milijonov evrov, imeli pa so tudi 30 milijonov evrov čistega dobička.

Najbrž tudi Slovenske železnice s svojimi dolgovi niso zelo ogrožene. Ob lanskih 458 milijonih evrov skupnih prihodkov oziroma 363 milijonih evrov čistih prihodkov od prodaje bolj skrbijo velike izgube, ki jih je bilo lani na ravni tako matične družbe kot skupine nekaj več kot 19 milijonov evrov. Zaradi tega se jim lahko zgodi dokapitalizacija, strateški partner ali prodaja.

Z zasebnimi podjetji je drugače. Na naši lestvici smo upoštevali nekatera bolj zadolžena podjetja. Zadolženih pa je še veliko. Nekateri zmorejo poravnavati zapadle obveznosti bank, drugi ne. Če primerjamo zlasti kratkoročne obveznosti do bank z njihovimi prihodki, potem imata težave zlasti Poslovna skupina Sava in Pivovarna Laško. Sava bi za odplačilo kratkoročnih obveznosti porabila 80 odstotkov vseh svojih prihodkov, hkrati pa je lani poslovala s skoraj sto milijoni evrov izgube. Kratkoročne obveznosti Pivovarne Laško so bile tri odstotke večje od njenih lanskih skupnih prihodkov in skoraj osem odstotkov večje od njenih lanskih čistih prihodkov od prodaje. Skupina Pivovarna Laško, ki je bankam za najeta posojila zastavila premoženje hčerinskih družb, ki so morale v svojem imenu za Pivovarno Laško tudi najemati posojila v bankah, je lani poslovala s 26 milijoni evrov izgube.

Celjska skupina TUŠ Holding je bila konec lanskega leta bankam dolžna skoraj 400 milijonov evrov, vendar je polovica dolga dolgoročnega, največ pa ga je nastalo v njegovi skupini TUŠ Nepremičnine, ki mu v prihodnjih dveh letih dospe v plačilo v bankah 89 milijonov evrov dolžniških obveznosti. Toda skupina TUŠ Holding ustvarja tudi velike prihodke, leta 2010 so skupni znašali 836 milijonov evrov, čisti prihodki od prodaje pa 824 milijonov evrov.

Nekateri bi si Grčijo, ki so ji odpisali polovico dolga, postavili za zgled tudi pri zelo zadolženih slovenskih podjetjih, ki jim dolgovi blokirajo razvoj. Če hočemo višjo rast in če naj bi se ne potopili v grozeči novi krizi, bi nemara lahko rekli, da je evropski recept za Grčijo kar primeren vzorec.