Savaprojekt: za preživetje čakanje na razpise ni dovolj

Krško – Dolgoletna kriza v gradbeništvu je močno prizadela inženirska podjetja. Krški Savaprojekt, ki mu je promet od leta 2007 padel za dve tretjini, zato ob prijavah na maloštevilna javna naročila priložnost išče tudi v razvijanju potencialno zanimivih projektov od ideje do izvedbe.

Savaprojekt je leto 2007 končal s prihodki v višini 5,3 milijona evrov. Od takrat se je promet družbe, ki je prejšnji teden obeležila 40 let obstoja, vsako leto krčil in lani – kljub dobičku v višini 24.000 evrov – znižal na vsega 1,8 milijona evrov.

»Največje težave v panogi so, da nas nič ne plačajo, mi pa se s tem strinjamo. Podjetja se koljemo med seboj, saj je pri javnih naročilih edino merilo najnižja cena,« stanje na trgu opisuje direktor Peter Žigante: »Slovenija je po osamosvojitvi zakonodajo pripeljala do absurda, da danes ni treba poznati prostora, v katerem delaš. Moraš imeti le licenco. Lani smo v Posavju ustvarili 6 odstotkov prometa, pred samostojnostjo Slovenije tudi do 60 odstotkov, kasneje od 30 do 40 odstotkov.«

»Edina pot iz tega je, da si pomagamo sami,« razmišlja Aleš Anžovnik, vodja marca ustanovljenega podjetja Savaprojekta e-Grus, ki po Sloveniji išče potencialno zanimive projekte, jih z lastnim vložkom idejno razvija, išče investitorje, v zaključni fazi pa želi projekte voditi oziroma izvesti do konca.

»Slovenija ima številne možnosti, ki jih ne zna iztržiti, kapitala pa je v tujini veliko,« meni Anžovnik: »Trenutno se ukvarjamo s tremi projekti: za termalno vas v Kostanjevici na Krki interes kažejo Rusi in smo v pogovorih za nakup zemljišča; delamo na območju načrtovane poslovne cone Feniks ob letališču Cerklje ob Krki; velik razvojni potencial in podporo lokalnega okolja pa ima tudi mariborsko letališče. V vseh treh primerih se dogovarjamo z morebitnimi investitorji. Gre za aktivno iskanje projektov, in ne za čakanje na razpise. Sami si ustvarjamo priložnost, da bi lahko še naprej živeli. Kadre imamo, so ambiciozni in vedo, kaj želijo.«

V Savaprojektu, kjer je povprečno skozi leta delalo 59 oseb, je 15 od trenutno 51 zaposlenih mlajših od 30 let, med njimi je kar 13 nekdanjih štipendistov podjetja. Ker jih je družba načrtno iskala na različnih študijskih smereh, so opremljeni s široko paleto znanj: arhitektura, gradbeništvo, strojništvo, ekonomija, energetska sanacija, presoja vplivov na okolje, iskanje sredstev EU ...

»Leta 2001 smo se odločili vlagati v kadre,« razlaga Žigante: »Ko so ti k nam prihajali iz drugega okolja, so se težko prilagodili na naš način dela in so odhajali. Spoznali smo, da je bolje izučiti lokalne ljudi.«