SDH preizkuša teren za prodajo ljubljanskega Žita

Ljubljana, Zagreb – Slovenski državni holding (SDH) je vrgel žogico vladnim nameram glede privatizacije in »sprožil« prodajni postopek za dobro polovico Žita. Medtem ko lastniki iščejo kupca za Žito, se ta ozira za priložnostmi za rast – uprava Žita je potrdila, da se bo potegovala za Pekarno Grosuplje, ko bo ta na prodaj.

Slovenski državni holding je danes v imenu prodajnega konzorcija na svoji spletni strani objavil vabilo za nakup dobre polovice Žita. Potencialni interesenti lahko oddajo nezavezujoče ponudbe do konca oktobra, torej v 45 dneh, kar se poznavalcem ne zdi prekratek rok. Iz vabila sicer izhaja, da so si prodajalci tudi v tokratnem prodajnem postopku pustili dovolj odprte roke glede časovnice morebitne prodaje, pridržujejo si tudi pravico, da ne izberejo nobenega ponudnika.

»Prodajni proces za Žito je v tako sveži fazi, da ga je mogoče ustaviti brez stroškov za kupce, če bi prišlo do političnih pomislekov glede nadaljevanja privatizacije,« je danes menil eden akterjev, ki so neposredno vpleteni v prodajo, a ni hotel biti imenovan. Podobno kot v prejšnjih poskusih je tudi tokrat na prodaj dobra polovica Žita. V prodajnem konzorciju so se združili državna Modra zavarovalnica in SDH ter družbe iz skupine KD Group (KD Skladi, Adriatic Slovenica, KD Kapital, KD Rastko, KD Dividendni, KD Galileo), ki v prodaji najverjetneje vidijo priložnost za razdolževanje skupine. Nov član prodajnega konzorcija je družba NLB Skladi, ki obvladuje dobra dva odstotka Žita.

Bodo kupci prišli iz regije?

Objava vabila za oddajo nezavezujočih ponudb načeloma pomeni prvo testiranje terena, koliko potencialnih kupcev bi lahko izkazalo interes za nakup največje slovenske pekarske družbe. Med potencialnimi imeni so se po koluarjih omenjali predvsem kupci iz prehrambne industrije v regiji in vse kaže, da nanje »računa« tudi prodajni konzorcij, ki je za finančnega svetovalca izbral Erste Group Bank in PS Capital. Znotraj Erste Group bo prodajalcem svetoval vodja investicijskega bančništva za zahodni Balkan Stevan Radak, beremo v pozivu SDH.

Žito – lani je družba ustvarila dobrih 110 milijonov evrov prihodkov, pod črto pa je ostalo za 2,2 milijona evrov čistega dobička – večino svojih izdelkov še vedno proda na domačem trgu. Družba ima zelo razpršen nabor izdelkov (Žito ne proizvaja le pekarskih in slaščičarskih izdelkov, temveč tudi zamrznjeno hrano, bonbone, čokolado, testenine, začimbe, čaje in riž), v čemer poznavalci prehrambne industrije vidijo oviro pri iskanju kupca za Žito kot celoto.

Po mnenju poznavalcev med interesenti ne gre pričakovati multinacionalk, temveč predvsem igralce iz regije; med njimi se omenjajo hrvaški Mlinar, Podravka in denimo hrvaška mlinarska družba Granoli. V Mlinarju, svoje poslovalnice ima tudi v Sloveniji, so sporočili, da »je enotno stališče uprave, da v tem trenutku ne obstaja poslovni interes za prevzem Žita«.

Iz uprave Podravke nam o tem, ali se zanimajo za prevzem Žita (ali vsaj njenega dela), do zaključka redakcije niso odgovorili.

Bojc: Pekarna Grosuplje je za Žito zanimiva

Medtem ko lastniki prodajajo Žito, se v Mercatorju pripravljajo na prodajo največjega posameznega pekarskega obrata v državi, Pekarne Grosuplje. To bo izziv tudi za upravo Žita, saj se bo morala odločati, ali bo sledila željam lastnikov po odprodaji premoženja družbe ali zasledovala morebitne nove strateške cilje za družbo. »Pekarna Grosuplje nas zanima. Če bodo njeni lastniki sprožili postopek prodaje, bomo izkazali interes, saj je to za nas pomembno, Žito je tudi ustrezno finančno močno, da bi lahko izpeljalo nakup. O tem smo tudi že seznanili naše lastnike« je poudaril predsednik uprave Žita Janez Bojc.

Agrokor je že ob objavi prevzemne namere za Mercator napovedal, da se bo v poslovanju osredotočal predvsem na svojo osnovno dejavnost, druga sredstva ter stranske dejavnosti bodo verjetno prodani. Objave SDH glede prodaje večinskega deleža Žita v družbi ne komentirajo, ker je to pač stvar prodajalcev. Ne glede na to, kar se bo dogajalo z Žitom, je uprava zavezana k rednemu poslovanju, kamor spada tudi to, da se odziva na dogajanje v poslovnem okolju, je še poudaril Bojc.