Tiskane izdaje
Iz Londona so sporočili, da je bilo dopolnilo sestavni del ponudbe in da razumejo, da njihova ponudba ni bila sprejeta. Pojasnjujejo, da so dopolnilo poslali zaradi zamud pri pridobitvi soglasij makedonskega in slovenskega regulatorja. Uradnega odgovora na SDH še niso dobili. V Cinvenu so prepričani, »da je predlagano dopolnilo koristno za vse vpletene strani in ne spremeni ekonomskih pogojev ponudbe«.
Predvidevati je mogoče, da so se Angleži hoteli zavarovati, če stomilijonskega posla prodaje družbe One podjetju Vip ne bi bilo. Kar pa ni čisto neverjetno in bi še znižalo ceno TS. Na makedonskem trgu je še vedno veliko nelogičnosti (pred leti so imele velike težave na primer Slovenske železnice), tudi sam TS v boju proti nemškemu večinskemu operaterju s tožbami za ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja do zdaj ni bil uspešen.
V TS odločitev makedonskega regulatorja sicer pričakujejo julija, kar pa je že drugič preloženi rok – ta je bil najprej aprila in potem junija. Po poročanju portala 24 ur je makedonski varuh konkurence pojasnil, da ima za odločitev čas do 9. julija. Tudi slovenski varuh konkurence do zdaj še ni potrdil Telekomovega nakupa stoodstotnega deleža v družbi Debitel.
NKBM: Apollo ima menda pomisleke
Telekom bi lahko bil po Heliosu, Fotoni, Aerodromu Ljubljana in Žitu peto prodano podjetje s seznama 15 družb za privatizacijo, ki ga je državi pred dvema letoma vsilila vlada Alenke Bratušek. Med preostalimi podjetji je najbliže prodaji NKBM. Predsednik vlade Miro Cerar je lani jeseni izrazil pričakovanje za prodajo banke do konca leta.
A po zamiku zaradi stresnih testov in pridobitvi novih zavezujočih ponudb januarja letos, je prodajni postopek za NKBM že več mesecev »v sklepni fazi«, slišati pa je, da ima edini preostali interesent, ameriški sklad Apollo, več pomislekov o nakupu. Apollo bi menda rad dosegel spremembo zavez, ki jih je mariborska banka dala evropski komisiji v zameno za soglasje k državni pomoči. NKBM je obljubila tudi zniževanje bilančne vsote in ima omejitve glede kreditiranja, kar banki onemogoča rast.
Apolla je menda zmotila napoved finančne uprave, da rezervacij in slabitev za slaba posojila, ki niso bila odobrena skladno z načelom skrbnega ravnanja, ne namerava upoštevati kot davčno priznane odhodke. To pomeni, da bi banke morale plačati več davka. Ameriški investicijski sklad pa od države menda zahteva tudi jamstva za slabe kredite, ki so ostali na banki. Delež slabih posojil v portfelju NKBM je namreč zelo velik, 23,5-odstoten.
Cinkarna Celje:
Prodaja Cinkarne Celje je po pojasnilih SDH v drugi fazi: prodajalci SDH, DUTB, Banka Celje, NKBM, Modra zavarovalnica, KD Skladi in Alpen Invest so prejeli nezavezujoče ponudbe in nekatere investitorje povabili k pogajanjem. Po poročanju Financ so se še aprila za nakup Cinkarne zanimali avstrijski Treibacher Industrie, poljski Grupo Azoty in ameriška investicijska družba The Gores Group.
Na seznamu za prodajo je tudi Paloma, v katero naj bi novi lastnik vstopil z dokapitalizacijo. Rok za oddajo nezavezujočih ponudb se je iztekel sredi marca, interes za dokapitalizacijo je menda pokazalo šest vlagateljev, med njimi sklada Abris Capital in Avallon ter družbe Drenik, Eco-invest in Hanke Tisue. Vprašanje je, kaj bo s prodajo Elana, saj je DUTB svoje terjatve do begunjske družbe prodala ameriški Bank of America Merril Lynch. Aero je pred časom šel v stečaj, Terme Olimia bazeni pa so se združili z družbo Terme Olimia, ki je v vladni klasifikaciji naložb opredeljena za pomembno.
Za nov poskus prodaje Adrie Airways je SDH izbral pravnega (Karanović & Nikolič) in finančnega svetovalca (KPMG poslovno svetovanje) pri prodaji 91,58-odstotnega deleža države, DUTB in PDP. Ta je tudi večinska lastnica Adrie Airways Tehnika, naslednje družbe s seznama petnajstih. PDP in Aerodrom Ljubljana rok za prodajo Adrie Airways Tehnike prelagata iz meseca v mesec, s prodajo pa se ne mudi. Enkrat je več, drugič manj zanimanja, trenutno je neuradno samo en interesent, litovska Avia Solutions.
