Tiskane izdaje
Ljubljana - V SDH ne zanikajo, da se je o novih nadzornikih Telekoma Slovenije razpravljalo in odločalo v kabinetu predsednika vlade. Še več, trdijo, da je takšno komuniciranje dovoljeno, čeprav zakon določa, da je treba vsak poskus političnega vpliva na upravljanje prijaviti kot lobistični stik.
Glede na informacije, da je končni seznam nadzornikov Telekoma, ki jih je na predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH) aprila potrdila skupščina državne telekomunikacijske družbe, nastal v kabinetu predsednika vlade, nas je zanimalo, ali je SDH to v skladu z zakonom pooblaščencu za skladnost prijavil kot lobističen stik.
V SDH usklajevanja s kabinetom predsednika vlade niso zanikali in so ga posredno celo priznali. Odgovorili so, da komuniciranje med SDH ter državnimi organi ni prepovedano, če so ti stiki sledljivi in zapisani skladno z notranjimi akti. To je sicer res, a isti člen zakona o SDH tudi določa, da organi SDH niso vezani na navodila državnih organov ter da morajo delovati neodvisno in samostojno. Zakon še izrecno določa, da morajo predstavniki SDH kot lobistični stik prijaviti vsak poskus vplivanja predstavnika politične stranke na upravljanje ali razpolaganje s posamezno naložbo.
Lobistične stike zanikajo
V SDH so dodali, da SDH pri izpolnjevanju nalog ni vezan na navodila državnih organov ali tretjih oseb ter da deluje neodvisno in samostojno. »Stiki SDH z državnimi organi in drugimi osebami javnega prava, ki spadajo v redno uresničevanje njihovih zakonskih pristojnosti, v razmerju do SDH niso opredeljeni kot lobistični stiki,« so dejali.
V SDH niso hoteli razkriti, ali so s kabinetom predsednika vlade poleg imen za Telekom Slovenije razpravljali še o kakšnih drugih nadzorniških kandidatih. Zanimalo nas je namreč, ali takšna komunikacija poteka tudi glede nadzornikov drugih državnih družb. Letos sta že bili volilni skupščini Petrola in Pozavarovalnice Sava, kadrovalo pa se bo še v Zavarovalnici Triglav, Luki Koper in številnih drugih državnih družbah. Konkretnega odgovora na to nismo dobili.
Vplive je treba prijaviti
Eden ključnih ciljev ustanovitve SDH je bil preprečiti vpliv politike na upravljanje državnih kapitalskih naložb, kar se nanaša tudi na kadrovanje. Po zakonu o SDH bi zato morali organi ali predstavniki SDH kot lobističen stik prijaviti vsak poskus vplivanja na upravljanje ali razpolaganje z naložbo. Kršitev dolžnosti po tem zakonu lahko pomeni hujšo kršitev obveznosti članov uprave SDH. Državni upravljavec naložb doslej KPK ni prijavil nobenih lobističnih stikov.
Pravnik in soavtor zakona o SDH Gorazd Podbevšek se strinja, da namen komuniciranja z državnimi organi, ki ga dopušča zakon, niso kadrovska vprašanja. Kot je dejal, komuniciranje SDH z državnimi organi res ni prepovedano, saj je treba obravnavati vprašanja glede proračuna, donosov državnih naložb, gospodarske politike in podobna, ni pa namen tega komuniciranja usklajevanje glede kadrovanja. Poudaril je, da je namen določb o neodvisnosti in preglednosti delovanja SDH ravno to, da bi se politični in interesni vplivi nanj čim bolj zmanjšali, če pa so, morajo biti javno razkriti. »Imenovanja nadzornikov naj bi SDH izpeljal po strokovnih objektivnih merilih, s čimer naj bi se končno nehali politično kupčkanje in barantanje z imeni. Zato je kakršno koli razpravljanje o kadrih ali izražanje stališč do imenovanja posameznikov v nadzorne svete z zakonom o SDH opredeljeno kot lobističen stik, ki ga mora posameznik prijaviti pooblaščencu za skladnost, ta pa ga mora zavesti v register takih stikov. Če ima taka komunikacija znake nejavnega vpliva ali pritiska na člane organov SDH, pa morajo ti biti prijavljeni tudi KPK neposredno ali po pooblaščencu za skladnost,« je dodal Podbevšek.
Lobistični SMS
