Tiskane izdaje
Ljubljana − Po štirih burnih in negotovih letih je Semenarna Ljubljana uspešno zaključila prisilno poravnavo, ki jo je ovirala pri marsikaterem projektu, in vstopa v svetlejše obdobje rasti poslovanja in prihodkov. Leta 2015 in lani je imela petodstotno rast prihodkov.
Direktor Aleš Šabeder je zadovoljen, da družba s 110-letno tradicijo posluje še naprej in opravlja svojo osnovno nalogo: varovanje in žlahtnjenje slovenskih avtohtonih sort. Po izgubi trga nekdanje Jugoslavije v začetku 90. let je začela zahajati v težave, ki so se kopičile in končale s prevzemom tujih lastnikov.
V tem obdobju je po besedah Šabederja nastalo veliko zgrešenih naložb, zaradi katerih se je Semenarna zadolževala. Ker obveznosti ni bila več sposobna odplačevati, se je leta 2012 znašla v prisilni poravnavi, v kateri je z upniki sklenila sporazum o 50-odstotnem poplačilu dolgov do 6. februarja letos.
S prisilno poravnavo, v kateri je 100-odstotna lastnica postala Deželna banka Slovenije (DBS) in prek večinskega lastništva nje Zadružna zveza Slovenije, je bilo Semenarni omogočeno nadaljnje preživetje. V nasprotnem primeru bi verjetno končala v stečaju.
V letih pred prisilno poravnavo je imela Semenarna veliko izgubo tudi iz tekočega poslovanja, zato so bila prizadevanja novih lastnikov in vodstva zadnja leta usmerjena predvsem v ukrepe za stabilizacijo poslovanja. Pri tem so bili uspešni, saj je družba že leta 2014 dosegla 10-odstotno rast prihodkov in pozitivno tekoče poslovanje. To se je nadaljevalo tudi v letih 2015 in 2016.
Stabilizacija poslovanja ostaja v ospredju tudi v prihodnje poleg rasti, izvozne usmerjenosti in poplačila obveznosti do bank upnic. Šabeder pričakuje, da bodo lahko vzdržno zadolženost dosegli v petih letih.
Še 20 milijonov dolgov
Semenarno čaka še vrnitev 20 milijonov evrov dolgov, pravi predsednica uprave DBS Sonja Anadolli, vendar je družba po njenih besedah dokazala, da je tega sposobna in bo dolgoročno preživela, zato je bila odločitev banke za vstop v njeno lastništvo dobra.
Sonja Anadolli Foto: Roman Šipić/Delo
Semenarna je tudi ključni partner slovenskega kmetijstva in zadružništva. Lani so zadruge promet z njo povečale za 30 odstotkov, kar pomeni, da so jo vzele za svoje podjetje, meni predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk.
»V času, ko hrana postaja strateška surovina, ko ljudje želijo slovenska živila in se poudarja pomen samopreskrbe, se moramo zavedati, da o tej težko govorimo brez domačih kakovostnih semen. Zato je pomembno, da Semenarna živi in vzdržuje genetsko bazo avtohtonih in tradicionalnih sort.« Po njegovem so na dobri poti, vendar jih čaka še nekaj težkih let.
Peter Vrisk Foto: Roman Šipić/Delo
O številu zaposlenih
Aleš Šabeder: »Povprečno je v družbi 250 zaposlenih, zunaj sezone nekoliko manj, znotraj nekoliko več, saj v segmentih, kot so logistika, maloprodaja, proizvodnja in selekcijsko-poskusni center na Ptuju, najemamo sezonske delavce. Zadnja leta smo optimizirali število zaposlenih, zato ga v naslednjih ne bomo manjšali, temveč ga bomo skladno s smernicami strategije in z razvojem prihodkov povečevali.«
Ohranjanje in vzdrževanje avtohtonih in tradicionalnih sort
Šabeder: »Proizvodnja in vzdrževanje selekcije slovenskih avtohtonih sort je eno osnovnih poslanstev družbe in njene družbene odgovornosti. Resda je težko zagotavljati njuno dobičkonosnost in finančna sredstva zanju, vendar je družba tudi v težkih letih uspela ohranjati vse slovenske sorte in zagotoviti dovolj sredstev iz lastnih virov za ohranjanje vzdrževalne selekcije. Doslej s strani države in evropskih institucij ni dobila nikakršne podpore in pomoči, na javne razpise EU se zaradi postopka prisilne poravnave ni mogla prijavljati. Z vidika dobičkonosnosti pa je semenska proizvodnja le eden od ključnih segmentov družbe. Drugi so lastna maloprodaja (Kalia, Rodovita), veleprodaja in izvoz.«
Izvozna usmerjenost
Šabeder: »Leta 2014 smo ponovno začeli izvažati, najprej v nekdanjo jugoslovansko regijo, kjer je blagovna znamka semenarne dobro poznana. Iz teh trgov smo se nato razširili v Albanijo, Bolgarijo, Madžarsko in Nemčijo, ključni cilj pa so države srednje Evrope in Višegrajske skupine.«
O zanimanju za nakup semenarne
Šabeder: »Ta trenutek ne vemo za nobeno ponudbo.«
Sonja Anadolli: »Pri nas je bilo kar nekaj interesentov, vendar se je banka kot lastnica semenarne skupaj s svojimi lastniki odločila, da bo nad semenarno bdela, dokler ta ne bo imela tolikšnega dobička pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo kot najboljša podjetja v regiji.«
