Septemberski PMI Slovenija odraža optimizem

»PMI zelo dobro korelira s krivuljo rasti BDP, podobno velja za indeks industrijske proizvodnje. Vrednost 50 je nevtralna pozicija, točka nič. Kar je nad to mejo, pomeni optimizem oziroma rast, kar je pod njo, je padec,« pravi Uroš Zupančič, ki v združenju nabavnikov vodi projekt PMI.

Vrednost PMI nad 50 je lahko za prodajnega menedžerja znak, da bo podjetje lahko več prodalo. Nabavniku pove, da se bodo cene materialov verjetno zvišale, dobavni roki pa raztegnili. Vrednost pod 50 je signal za previdnost – ker bo prodaje mogoče manj, je temu treba prilagoditi tudi nabavno verigo. Je pa v tem obdobju mogoče doseči znižanje cen pri dobaviteljih in skrajšanje dobavnih rokov.

V ZNS izračunavajo PMI s pomočjo ankete, ki jo sodelujoči menedžerji prejmejo na začetku meseca, v naslednjih dveh tednih pa nanjo odgovorijo. PMI objavijo prvi dan naslednjega meseca. Izračunani podatki za PMI Slovenija obstajajo od maja 2014, ko so definirali izhodiščno vrednost 50 točk. Izrazito poziteven je bil PMI od januarja do maja letos, v naslednjih treh mesecih pa je upadel. Ta »pesimistični« zasuk je zelo dobro sovpadel z znižanjem proizvodnje in prodaje v industriji, ki ga je »za nazaj« zabeležila tudi statistika.

Na podlagi katerih informacij pa sploh nastane indeks PMI? Nabavni menedžerji odgovorijo na devet vprašanj, pri vsakem izberejo en možen odgovor izmed treh (več, enako ali manj kot pred mesecem dni). Odgovori na pet vprašanj služijo za izračun PMI. Gre za količino proizvodnje, raven novih naročil (domačih in izvoznih skupaj), dolžino dobavnih rokov, ki jih podjetje dosega pri svojih dobaviteljih, zaloge repromateriala in število zaposlenih. Še štiri dodatna vprašanja pa so namenjena dodatnemu pojasnjevanju vsebine PMI. Nabavne menedžerje prosijo, da primerjajo raven novih izvoznih naročil in vrednost svojih nakupov v tekočem mesecu s prejšnjim, količino nabavljenih predmetov (v enotah) in zaloge dokončanih proizvodov.