Seznanjanje z obrtniškimi zadregami

Gospodarski minister Jožef Petrovič: Posvetovalni svet ostaja. Goršek Mencin: Slovenija sama določa ukrepe.

Objavljeno
24. september 2014 19.38
Ljubljana, Slovenija, 29.11.2006 Novinarska konferenca Andreja Vizjaka,ministra za gospodarstvo, Gregorja Viranta,ministra za javno upravo, Andreja Bajuka,ministra za finance, Janeza Božiča ministra za promet in Miroslava Kluna,(D) predsednika Obrtne
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana − Gospodarski minister Jožef Petrovič je včeraj na seji upravnega odbora obrtno-podjetniške zbornice napovedal, da bo ohranil svet za obrt in podjetništvo in da se bo redno seznanjal s tem, kaj obrt in podjetništvo potrebujeta. Zaveda se, da je infrastruktura temelj za razvoj gospodarstva in cokla, če ni urejena, saj potem nič ne deluje, kot bi moralo. Kaj in kako bo, povedala prometna strategija, denar bi lahko črpali iz evropskih skladov. Obrtniki in podjetniki so ga nadalje opozorili tudi na stroške dela in nefleksibilen trg dela.

Minister Jožef Petrovič se bo na seji UO OZS, ki bo v kratkem, srečal tudi s prav tako sodelujočo vodjo predstavništva evropske komisije v Ljubljani Natašo Goršek Mencin, kar zna biti ključno, saj se pripravlja nov temeljit pregled slovenskega gospodarstva. Evropska komisija (EK) po besedah Nataše Goršek Mencin ne dela samo z
vlado, temveč mora čutiti, kaj se dogaja v državi. Poudarja, da EK Sloveniji, ki je suverena država, ničesar ne predpisuje. Pravila igre so taka, da države članice same pripravijo potrebne programe, komisija pa jih po preučitvi spremeni v priporočila.

Ko so obrtniki in podjetniki opozorili, da je Slovenija po njihovem trdnem prepričanju škodljivo deregulacijo poklicev, ko vsak lahko počne vse, preprosto prepisala, je Nataša Goršek Mancin pojasnila, da si je vse to »zakuhala« Slovenija kar sama, ker preprosto ni poslušala vseh deležnikov. Potem pa v zadnjem hipu prepisuje rešitve, zato, ker ponavadi teče voda v grlo. Stvari se v Sloveniji rešujejo preveč parcialno. Pogledali bodo deregulacijo poklicev, na primer, hkrati pa bodo podrli nekaj drugega. Slovenija že par let podira, naredi nekaj malega tu, nekaj tam, celote pa ne vidi. EK sicer ima pregled deregulacije poklicev, ampak odločiti mora država.

»V EU si ne moremo privoščiti nobene države, ki bi bila ranljiva«

EK pa bo vztrajala, da se javni dolg ne bo višal, ker se Grčija preprosto ne sme več zgoditi. EU ne sme biti več ranljiva zaradi ene članice, ki ni odrasla. EU je izjemno povezana, na petstomilijonskem trgu ima malo gospodarstvo povsod podobne težave. EU je trenutno precej nekonkurenčna, evropska strategija 2020 ni (samo) plan za izhod iz krize, ampak želja, da bi vse države skupaj potisnile EU na vodilno mesto na svetu.

Slovenija bo v bližnji prihodnosti pod zelo hudim pritiskom, saj bo narejen (redni letni) temeljit pregled, EK pa bo na pomlad izdala poročilo o makroekonomskih neravnovesjih, ki bo zelo čisto vino, ki si ga bomo natočili, napoveduje Nataša Goršek Mencin. Slovenija bo vsekakor uvrščena na seznam držav s tveganjem. Komisija pove, kje so tveganja, država pa naredi nacionalni reformni program, ki je kot biblija, kaj bo država naredila. Pri pripravi bi morali sodelovati različni deležniki, tudi zbornice, nikakor pa programa ne bi smeli pripravljati v zadnjem hipu – v Sloveniji so ponavadi na ekonomsko-socialnem svetu deležniki z njim seznanjeni zadnji hip, beri prepozno.

Reformni program naredi država in z njim napove, kako bo izboljšala svojo konkurenčnost. V EU si ne moremo privoščiti nobene države, ki bi bila ranljiva, ko gre za napade finančnih trgov. Tega si ne moremo še enkrat privoščiti. Zdaj je pravi čas za pogovore. Treba je delati takoj, ciljno in v pravo smer. Kaj je treba narediti, naj pove vsak s svojega področja.

V lanskih napotilih vladi je kar nekaj stvari, ki žulijo malo gospodarstvo. Ko EK dobi nacionalni reformni program, pripravi na njegovi podlagi priporočila, kaj je treba narediti. Izboljšanje razmer v vseh članicah, vsaj ničelna rast, pa dokazujejo, da predlagani ukrepi učinkujejo. EK od Slovenije (že drugo ali tretje leto) pričakuje »verodostojne in ambiciozne strukturne reforme« − kar je za komisijo že močno besedje. Položaj je izjemno resen. Ko je napočila kriza, je Slovenija leta 2008, ko bi bilo treba nasloviti probleme, zamudila. Cena: Slovenija bo potrebovala dvajset let, da bo ujela višegrajsko četverico.