Tiskane izdaje
Ljubljana – Simobil je v Sloveniji zelo močna blagovna znamka, a je po nakupu Amisa začel ponujati tudi konvergenčne storitve ter s tem stopil iz svojih dotedanjih okvirov, pojasnjuje generalni direktor skupine Telekoma Austria (TAG) Alejandro Plater.
Po njegovih besedah je cilj nove blagovne znamke A1 v Sloveniji in širše, da postane prepoznana kot odgovoren in zanesljiv ponudnik kakovostnih storitev in uporabniške izkušnje ter najzmogljivejše in napredne komunikacijske infrastrukture.
V Avstriji je A1 največji ponudnik na trgu. Kaj bo znamka A1 predstavljala v Sloveniji, kjer bo v vlogi izzivalca?
Prizadevali si bomo zagotavljati celovito uporabniško izkušnjo s povezovanjem ljudi, krajev in naprav, s čimer želimo obogatiti izkušnjo dela, življenja in zabave naših uporabnikov v digitalni dobi.
Zakaj ste se odločili, da je blagovno znamko Simobil smiselno zamenjati z A1?
Naš portfelj blagovnih znamk stalno ocenjujemo, in tako smo položaj, v katerem se je znašel Simobil, zaznali kot lepo priložnost, da v Sloveniji naredimo nekaj še močnejšega. Odločili smo se vpeljati blagovno znamko A1. Časi so za nas in za našo industrijo, ki je bila predolgo nekoliko ovirana, motena pri ponudbi novih storitev, zelo zanimivi. Sedaj pa mislim, da se bo razvoj pospešil v smeri umetne inteligence, ki prihaja, pa interneta stvari, novega koncepta interneta nanostvari in številnih drugih inovacij, ki bodo privedle do tega, da bodo prej vedele, kaj človek potrebuje, preden bo sam to začutil.
Za ogrevanje – kako ste zadovoljni s poslovanjem v Sloveniji in kako s skupno slovensko-srbsko hčerjo?
Poslovni rezultati so zelo dobri, kar nas veseli, in so posledica dobrih kadrov in znatnih naložb. Lani smo kupili Amis, naložbe v LTE omrežje, ki je po mojem mnenju najboljše v državi, so bile velike. Zato so tudi rezultati dobri.
Seveda število naročnikov ni vse. Pomembnejša je že njihova poraba, ki pa je v mnogočem odvisna od vaše ponudbe. Z nakupom Amisa je Simobil dodatno razširil ponudbo. Nima pa omembe vrednega fiksnega omrežja. Je pa drugih v Sloveniji toliko, da to verjetno ni problem, pa še storitve se selijo v mobilno sfero. Kljub temu – še kaj razmišljate o fiksnem omrežju, o gradnji, nakupu? Verjetno spremljate tudi dogodke okrog T-2?
T-2 je naprodaj, pa v stečaju – pravzaprav nimam mnenja, ker ne vem, kaj se dogaja, ali je sploh naprodaj. Če pa bo naprodaj, bomo preverili. Drugih možnosti (omrežij) pa ni. Slovenski trg je zelo kompetitiven/konkurenčen s štirimi mobilnimi operaterji, kar je preveč. Konsolidacija bo nujna. V fiksnih telekomunikacijah sta tu dva in pol operaterja: Telekom Slovenije (TS) in Telemach v mestih ter T-2. Če bo možnost za naložbo v fiksno omrežje, bomo seveda investirali.
S kadrovsko reorganizacijo z manj ravnmi odločanja ste očitno zadovoljni. Prihaja sedaj na vrsto poenotenje poslovne politike?
Imamo strategijo razvoja in njena prva faza je bila vzpostavitev konvergenčnosti. Zato smo kupili Amis. V drugi fazi smo zgradili preprostejšo organizacijo, v tretji pa prihajamo na trg z močno konvergenčno blagovno znamko. A1 je simbol za kakovost, gre za prvovrstno blagovno znamko s skrbjo za družbeno odgovornost in s prispevkom družbi. Ne gre samo za dobiček, temveč tudi željo pomagati družbi k nujni digitalizaciji, k digitalnemu načinu življenja. Verjamem, da je naša dolžnost pomagati družbi pri prehodu v digitalno družbo.
Uvajate novo blagovno znamko v vseh hčerinskih družbah?
Blagovno znamko A1 bomo najprej uvedli za Simobil, naš dolgoročni plan pa je njena uvedba v vse hčerinske družbe, vendar še nimamo časovnega plana. Gre za potovanje, ki bo trajalo eno, dve ali pet let. Odločitev o poti je sprejeta, hitrost potovanja pa ni določena. Začenjamo v Sloveniji. To pomeni veliko dela, želimo pa korak za korakom. V Srbiji pa se tega še ne lotevamo. A1 je konvergenčna blagovna znamka, ki ponuja TV, mobilne in fiksne telekomunikacije, v Srbiji pa še nismo tam, da bi vse to ponudili, saj imamo za zdaj tam le mobilno telefonijo.
Ko omenjate Srbijo – zakaj niste sodelovali v prekinjenem procesu privatizacije tamkajšnjega telekoma?
Zato, ker Telekoma Srbija nismo imeli namena kupiti. Censka pričakovanja so bila previsoka. Sodelovali nismo, ker preprosto nismo bili pripravljeni toliko plačati. Podobno je bilo tudi v Sloveniji.
Kjer bi šlo pri nakupu Telekoma Slovenije ob lastništvu Simobila tako ali tako za nedovoljen monopol.
Tako je.
Pričakujete pri spremembi blagovne znamke kakšne težave? V Sloveniji je bilo ob opustitvi Mobitela veliko pripomb, ekonomske škode pa očitno ne.
Ne, je pa treba dobro planirati, saj gre za zapleten postopek. Ker gre za širitev ponudbe, za konvergenčno ponudbo, sem prepričan, da bo nova blagovna znamka dobro sprejeta. Aktivnosti bo veliko, ne bo nova le blagovna znamka. Ponudba bo zanimiva tako za zasebnike kot za podjetja.
Kaj pa elektrika, prodaje le-te se loteva Telekom Slovenije?
Elektrike ne bomo prodajali, bomo pa vpleteni v digitalne storitve. Na primer v digitalno bančništvo in zavarovalništvo. V to smer bomo šli, ne pa v preprodajo drugih stvari, kot je elektrika. V tem ne vidimo dodane vrednosti. Naše je digitalno življenje, digitalna družba.
Slovenija je majhen trg, veliko (preveč) je tekmecev, kar znižuje cene. Kolikšno število operaterjev (brez nišnih) bi bilo za dva milijona prebivalcev in gospodarsko strukturo, kakršna je, potrebnih?
Težko vprašanje. Uravnotežiti, pretehtati je treba konkurenčnost in naložbe. Če je tekmecev preveč, gredo cene navzdol in igralci nehajo vlagati, kar za državo ni dobro. V Sloveniji je tekmecev preveč, cene so prenizke in to pomeni, da se vlaga manj, kot bi država potrebovala. Tu bi morali nastopiti regulatorji in vse skupaj uravnotežiti.
Danes je ponudnikov preveč. In ko je tako, ko ponudnik ni prepričan, kako dolgo bo ostal na trgu, potem poskuša maksimirati svoj dobiček. In ne vlaga. Mi pa smo tu zato, da ostanemo, ne da odidemo.
Prihodkov je vedno manj, saj so cene v EU v bistvu regulirane. Telekomi so regulirani, druga podjetja z digitalno ponudbo pa ne. Kako lahko rešite ta položaj?
Telekomunikacijski operaterji smo v neenakem položaju. Evropska komisija se je slabo odločila. Namesto da bi deregulirali nas, bodo regulirali še ostale ponudnike v digitalni ekonomiji, kar ni dobro. Sedaj smo vsi regulirani: operaterji, Google, Netfix ... Bolje bi bilo, da bi nas manj regulirali.
Menda prihaja na slovenski trg mobilne telefonije Hofer. V Avstriji – kjer sodeluje z nemškim T-mobile – vam je nekaj strank vzel, v Sloveniji doslej nobena podobna ponudba kakšnega velikega rezultata ni dala. Mercator v sodelovanju s Simobilom, ki ima tako kot TAG svojega nizkocenovnega Boba, je itak obupal; Spar in Petrol sodelujeta tako kot Izi mobil s TS. Se zdaj pogovarjate s Hoferjem?
Pri Hoferju gre lahko samo za kompleksen posel. To je njihova stvar. Ampak zavedati se je treba, da gre pri vsem tem v glavnem za poskus povečanja prodaje oziroma privabljanja kupcev. To je stvar trgovcev: pridite v trgovino! Ne gre za spodbujanje prodaje telefonov, temveč prodaje mleka.
Mobilno plačevanje?
Ga še nimamo, vendar delamo na tem, saj je digitalno bančništvo v porastu; bančništvo se bo spremenilo v digitalno bančništvo. Ne vem, kdo bo zmagal v svetu bančništva in financ, vem pa, da se bo preselil v digitalno sfero.
Je bilo pri poravnavi med Simobilom in TS ter prodajo hčerinske družbe slovenskega telekoma v Makedoniji One skupini Telekom Austria kaj vezane trgovine?
Takrat še nisem bil v TAG, a sem prepričan, da smo ravnali v skladu s smernicami korporativnega upravljanja in skladnega poslovanja.
Oblikovanje hčerinskih družb TAG na območju nekdanje Jugoslavije je na prvi pogled nenavadno. Slovenija–Srbija in Hrvaška–Makedonija. Gre za različne poslovne kulture in ekonomski položaj, po drugi strani pa ponavadi velja (in tu še posebej), da se sosedje ne gledajo najlepše. Pa še razdalja danes ob videokonferenčnih možnostih ni problem. Zakaj tak model?
Fizična bližina danes res ni več pomembna. Pri združevanju smo bolj gledali na poslovne izzive v posameznih državah. Tako Simobil kot Vip v Srbiji sta imela samo mobilno telefonijo, ki bi jo bilo težko preliti v konvergenčno. Na Hrvaškem in v Makedoniji pa imamo konvergenčna operaterja. Združili smo jih tako, ker je bil poslovni izziv podoben. Če so problemi različni, potem pri združevanju ni sinergij.
Zdaj je položaj drugačen, boste šli tudi v Srbiji v konvergenco?
Tudi v Srbiji tako kot v Sloveniji ni veliko naprodaj. V Sloveniji uporabljamo fiksno omrežje TS, z lastnim mobilnim omrežjem pa želimo napasti fiksni trg. V Srbiji bomo šli po isti poti, izzivi so torej zelo podobni. Je pa pri tem združevanju pomembno tudi vodstvo, oseba, ki razume poslovno kulturo obeh strani. Podobno kot imamo Dejana Turka tu in v Srbiji, imamo primerno osebo tudi na Hrvaškem in v Makedoniji. Vse je odvisno od ljudi.
