Skozi Googlova očala do boljše kmetijske prakse

Informacijski izziv: Z roboti in računalniki nad plevel in škodljivce. Manjša obremenitev okolja in večja dobičkonosnost.

Objavljeno
19. september 2014 19.02
Andrej Mertelj, izvršni direktor delniške družbe DATALAB v Ljubljani 21.avgusta 2013.
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Marjeta Šoštarič, gospodarstvo
Informacijska tehnologija si počasi, a zanesljivo utira pot tudi v kmetijski vsakdanjik. V »pametnih« napravah zbrani podatki so lahko nadvse koristen pomočnik upravljalcem kmetijskih posestev.

Racionalizacija dela, zmanjševanje poslovnih stroškov, hitrejše in učinkovitejše ukrepanje, zmanjševanje ekološko-okoljskih vplivov zaradi uporabe fitofarmacevtskih sredstev in podobno so cilji, na katere ne stavijo le inovativni ponudniki novih tehnoloških pripomočkov, ampak tudi njihovi uporabniki.

Da je z informacijsko tehnologijo mogoče premikati meje v pri nas še vedno precej okorelem sistemu kmetijske proizvodnje, dokazujejo sicer še bolj osamljeni primeri dobrih in inovativnih praks. Kakšne so in kaj vse še predstavlja izziv panogi, ki je tudi zaradi skupne kmetijske politike EU obremenjena z obiljem administrativnega dela, se trudijo v našem prostoru v zadnjih nekaj letih predstaviti v skupini Datalab. Začeli so z izgradnjo informacijskega sistema Pantheon farming kot ključnim pomagalom sodobnega kmetovanja z uporabno aplikacijo, ki je dostopna na mobilnem telefonu, s katerim ima lahko kmet »vso kmetijo in vse stvari, ki jih potrebuje na tej kmetiji, s sabo« in je, kot pravi Andrej Mertelj, izvršni direktor Datalaba, lahko vsak čas na tekočem, kaj se dogaja v njegovem gospodarstvu.

Dopolnitev omenjenega sistema, namenjenega predvsem olajšanju papirologije na kmetijah, so informacijske povezave z inovativnimi rešitvami, ki omogočajo strokovno oz. znanstveno podprto delo v »obratih« na prostem. Na primer, dobiti pripravljene analize, kako naravnati doze na škropilnici in s kakšno hitrostjo se voziti skozi sadovnjak ali vinograd in škropiti, zato da se čim bolj omejijo ekološko-okoljski vplivi uporabe fitofarmacevtskih pripravkov.

Elektronski nadzor nad škodljivci

»Težišče našega razvoja je bilo predstavljeno tudi na letošnji Agri v nekakšnem tehnološkem parku prihodnosti kmetijstva, kjer smo z našimi razvojnimi partnerji iz Agro IT projekta, ki ga delamo skupaj s sofinanciranjem evropske komisije, prikazali, kakšno bo kmetijstvo prihodnosti. Prikazali smo recimo robota, ki avtomatsko prepozna plevel in ga uniči. To v praksi ne pomeni, da kmetu ne bo treba škropiti, ampak bo to škropljenje bolj usmerjeno, saj se ta robot pripelje do plevela in tam uporabi samo delček škropiva, ki bi sicer porabili s škropljenjem celotne površine. Nekaj podobnega je tudi škropilnica, ki avtomatsko zaznava, kakšen je volumen drevesnih krošenj za sadovnjake in na osnovi tega vklaplja in izklaplja šobe in regulira pritisk. Spet s ciljem, da manj obremenjujemo okolje, hkrati pa se kmetu tudi bistveno poveča dobičkonosnost, ker se porablja manj fitofarmacevtskih snovi.«

Ena od predstavljenih naprav je tudi naprava za odkrivanje škodljivcev v sadovnjaku, poimenovana trapview. Je v obliki škatle, v kateri je feromon, ki privablja žuželke, in na njej je spletna kamera, povezana s sistemom, ki prepoznava obliko žuželk in sporoča njihovo koncentracijo ter nevarnost za napad jabolčnega zavijača.

Naprava je plod slovenskega znanja, narejena v podjetju Efos. Kot pravi njegov izvršni direktor in solastnik Matej Štefančič, so produkt, ki je patentno zaščiten, začeli razvijati pred štirimi leti in ga zdaj uspešno prodajajo že v več kot 20 državah po celem svetu. Z Datalabom so se povezali, ko je ta iskal partnerja za evropski projekt Agra IT, katerega cilj je imeti celovit pregled nad vsem, kar se dogaja na kmetiji.

»Ta past avtomatsko spremlja pojavnost škodljivca, mobilni telefon pa nam javi – pojdi zdaj škropit, ker so se začele pojavljati koncentracije, ki ti lahko uničijo sadovnjak. Pomeni, da škropimo točno takrat, ko je to nujno. S tem bistveno zmanjšujemo porabo škropiv in obremenitev okolja.« Z napravo, katere trenutna cena je, kot pravi Mertelj, okoli 800 evrov, je mogoče pokriti površino od 3 do 5 hektarov. Predvideva pa, da bo njena cena v naslednjih letih bistveno padla.

Koristne, a drage »igračke«

Nič manj zanimiva in v praksi uporabna ni tudi naprava, ki so jo poimenovali eddy, leteči dron, opremljen s posebnim setom kamer, »ki znajo slikati v rdečem, ultravijoličnem in zelenem spektru in s superpozicijo teh slik, naloženih druga na drugo, lahko s polja avtomatsko vidimo, kje so aglomeracije, kjer nam koruza bolje raste, kje je treba dodati gnojila, kje na polju manjka vode«.

Sposobnost tega drona je, da poslika površino 7 hektarov v 11 minutah. Zaradi natančnosti poslikave je mogoče določiti, kje je povečana biomasa, kje je manjša, in s povratno informacijo tisti napravi, ki je na traktorju, naroči dodajanje gnojila ali pa zalivanje samo tam, kjer je to potrebno. »Cena tega je zaenkrat med 25 in 30 tisoč evri, tako da je uporaben bolj za večje zadruge in res velike kmetije, saj tem prinašajo take 'igračke' precej velike koristi. Cenejši klon tega pa je poseben vodeni helikopter, ki ga spet povezujemo z našo programsko opremo. Zanimivo je, da s takimi napravami tudi zelo hitro ugotovimo, ali so na njivi srne, jih s tem celo preplašimo in si očistimo prostor za žetev. Naša ideja je, da bi bili takšni droni del opreme standardnega traktorja in da bi pred izvajanjem neke akcije z njim v nekaj minutah iz zraka fotografirali, kaj se dogaja na njivi. Tudi ocena škode po točah je s takimi zadevami bistveno enostavnejša.«

Najbolj futuristična naprava oz. pripomoček kmetom pa so takoimenovana »googlova očala«, ki jih Mertelj vidi kot enega od bodočih uporabniških vmesnikov. »Vemo, da ima kmet roke ponavadi umazane, da ima zaposlene s tem, da kaj nosi, premetava ali kaj podobnega. S temi očali mu damo informacije v njegovo vidno polje. Če se s takimi očali približaš kravi, je na zaslončku na očalih vidno njeno stanje bolezni, koliko dni ima do presušitve mleka, kakšni veterinarski postopki so bili opravljeni na njej in podobno. Lahko vidimo, kakšno mešanico hranil ima. S temi stvarmi lahko kar naenkrat pripelješ h kmetu vse informacije. Mogoče je tudi posneti obolenje na koruzi, posnetek gre avtomatsko v prepoznavo, uporabnik očal pa prek njih dobi navodila, kaj je treba narediti.« Po Mertljevih napovedih bodo takšna očala v praksi uporabljali na najbolj naprednih farmah v treh do petih letih. Razlog: zaenkrat so še precej draga, saj stanejo okoli 1200 evrov, cena, pri katerih napoveduje njihovo širšo uporabo, pa je med 200 in 400 evri.

Brezplačno poskusno testiranje

Glede na razmere v slovenskem kmetijstvu se zdi, da bodo zaradi visokih cen te zelo koristne naprave bolj malo uporabljali v našem prostoru. »Strošek 400 evrov za očala je velik za kmeta, ki ima 10 krav, in majhen za tistega, ki ima dohodek od kmetijskega gospodarstva 1,5 milijona evrov. Takšnih je v bistvu vedno več. Če gledamo celotno kmetijstvo, so zadeve zelo daleč od tega, da bodo splošno uporabne. Če pa gledamo tisti produktivni del kmetijstva, ki živi od svojega dela in ki je pravzaprav tudi zelo dobro plačan zanj, sem prepričan, da bo ta tehnologija zelo hitro začela prihajati na kmetije. Tako kot so prišli veliki traktorji in vse druge zadeve, bodo tudi te,« meni izvršni direktor Datalaba, ki je s svojimi programskimi rešitvami prisoten že v 16 državah. V Sloveniji imajo v okviru IT programa, ki ga sofinancira EU, 40 pilotskih kmetij. Te bodo večino predstavljenih novosti začele uporabljati v letošnjem letu, v okviru poskusnega testiranja, brezplačno za dve leti.

Med poskusnimi uporabniki naprave trapview in meteorološke postaje je že od lanskega leta tudi največji slovenski pridelovalec sadja Evrosad. Z meteorološkimi postajami nameravajo opremiti tudi nekaj poljedelcev v Prekmurju. »Pilotski programi bodo tisti, ki bodo začeli zmanjševati strah pred to tehnologijo. Mi lahko napako pri svojem delu popravimo naslednji dan, kmet jo lahko pri naslednji letini. Mislim, da se bodo te stvari tudi v Sloveniji začele zelo kmalu uporabljati,« je prepričan Andrej Mertelj.