Tiskane izdaje
Predsednica uprave Polzele Karmen Dvorjak in prva nadzornica tovarne nogavic Branka Neffat na današnji novinarski konferenci nista hotela izdati, kdo naj bi bil strateški partner. Kupec naj bi obvladoval 23 družb, ki skupaj dosegajo milijardo evrov prihodkov, namero za nakup pa naj bi dal prek enega od svojih podjetij iz Londona s 100 milijoni evrov prihodkov. »Strateški partner je zagotovil, da bo vlagal v razvoj in zaposlil najmanj 200 delavcev. Banke njegovo ponudbo preučujejo, odločile bodo v 14 dneh,« je povedala Neffatova. Zavezujoča namera je še daleč od zavezujoče ponudbe, več bankirjev pa je danes v neuradnih pogovorih bilo skeptičnih glede prihodnosti, kot jo je napovedalo vodstvo Polzele.
Sicer pa so slovenska podjetja v težavah že večkrat zatrjevala, da jih bo rešil strateški partner. Tako se je pred dobrima dvema letoma po Sloveniji sprehajal možak, ki se je predstavljal kot Julian C. Frost III, predsednik družbe Icon Capital Group, v deželo pod Alpe pa naj bi prišel rešiti klinično mrtvo Primorje. Skrivnostni rešitelj je kmalu izginil, ajdovski gradbinec pa je končal v stečaju. Podobna zgodba je bila tudi v SCT, Viator & Vektorju, Infond Holdingu, AHA Muri in drugih podjetjih.
Obljubam o novem strateškem partnerju delavke Polzele ne verjamejo: »Obljubljajo ga že dve leti. Vedno kadar so težave in je treba dobiti kakšen kredit, se čudežno pojavi zanimanje, potem pa nikogar ni. Dejstvo pa je, da šivalnica že dva dni stoji, ker nimamo preje. Za to, da so tiste, ki delajo tam, doma, so morale dati ure ali pa dopust. Ur tako in tako ne izplačujejo v denarju, ampak z denarjem na Mercatorjevo kartico,« nam je dejala ena izmed njih, ki želi ostati anonimna, ker se boji.
Karmen Dvorjak je danes dejala, da vseh naročil ne morejo izpolniti: »Zato je nujno, da dobimo drugi del državne pomoči.« Polzela je že dobila pol milijona evrov pomoči, zdaj pa še čaka na polmilijonsko državno poroštvo. V Polzeli izplačilo pričakujejo kmalu, na gospodarskem ministrstvu (MGRT) pa so pojasnili: »Poteka postopek sklenitve poroštvene pogodbe med banko in ministrstvom za finance pod pogojem, da sodišče izda soglasje za sklenitev pogodbe in da MGRT skladno s sklepom vlade zavaruje poroštvo. Ko bo sklenjen sporazum o zavarovanju med MGRT in Polzelo, bosta začeli veljati tako kreditna kot poroštvena pogodba.«
Delavci brez plačanih prispevkov ...
»V tovarni so grozne razmere. Nimamo plačanih prispevkov, nimamo januarske in februarske plače, lanskega regresa, letos smo dobili le del. Denar, ki nam ga družba dolguje, pa ni ultraprednostna terjatev,« svojo zgodbo razlaga še vedno zaposlena. Zatrjuje, da so podatki, da nima poravnanih obveznosti, aktualni.
Karmen Dvorjak je po drugi strani pojasnila, da družba ni plačala prispevkov, ki so nastali pred začetkom postopka prisilne poravnave, da pa se prispevki med prisilno poravnavo plačujejo skladno z zakonodajo in v celoti.
Kako je mogoče, da ima uprava družbe dokazila davčne uprave, kjer je zapisano, da imajo poravnane vse »evidentirane davke in druge obvezne dajatve«, pa na finančni upravi pojasnjujejo, da gre za razliko pri obračunanih in plačanih prispevkih ter dejansko izplačanih plačah. Teoretično je torej mogoče, da nekdo izplača le plačo, ne obračuna in ne plača pa prispevkov, davčna uprava pa za to, kar ni obračunano, seveda ne more in ne sme zahtevati plačila. Davčnega dolga v takšnem primeru torej ni. Dokler seveda ne ugotovijo, da je plača bila izplačana. Na finančnem uradu so še pojasnili, da od družb v postopku prisilne poravnave in stečaju ne izterjujejo prispevkov do konca postopka. Ali ima posamezna delavka ali delavec plačane prispevke, mora torej povprašati sama oziroma sam.
... in odpravnin
Medtem pa delavci, ki so delo izgubili pred začetkom postopka prisilne poravnave, še vedno niso dobili odpravnin. »Nismo rekli, da česa ne bomo plačali. Ne moremo pa vsega naenkrat,« je poudarila Dvorjakova. Ta je pojasnila, da morajo najprej izplačati odpravnine delavcem, ki so delo izgubili med prisilno poravnavo. S temi so se dogovorili za plačilo v šestih obrokih, zdaj so plačali tri.
Neffatova in Dvorjakova sta tudi zagotovili, da nadzorni svet januarja ni povišal plače predsednici uprave, ki da zasluži 6800 evrov bruto. A dokumenti, s katerimi razpolagamo, kažejo, da je šefinja Polzele decembra lani prejela 6.305 evrov bruto, marca letos pa 11.166 evra bruto.
Ob vsem tem so delavci kritični tudi do sindikata: »Sindikat se za nas ne postavi, še tisti iz Ljubljane so rekli, naj malo potrpimo. Ko nam je uprava predlagala sporazum, da nam bodo februarske in januarske plače izplačali v devetih obrokih prihodnje leto, nam je hišni sindikat razlagal, da bomo mi krivi za stečaj podjetja, če ne bomo podpisali. To je njihov sindikalni boj.«
