Tiskane izdaje
Novo mesto - V Krki se z letošnjimi rezultati ne morejo pohvaliti, vendar so bili z njimi glede na razmere na trgu kar zadovoljni, čeprav so morali za odstotek večji prihodek prodajo povečati kar za 11 odstotkov. Za letos načrtujejo 1,220 milijarde evrov prihodka, dobička pa naj bi bilo nekaj več kot lani. Število zaposlenih bodo povečali za štiri odstotke, za naložbe pa bodo namenili 174 milijonov evrov.
In kako Krkine lanske poslovne rezultate komentira namestnica direktorja sektorja upravljanja naložb KBM Infond DZU Barbara Gačnik: »Prihodki in dobiček skupine Krka so rahlo nad našimi pričakovanji, na zgornjem delu intervala pričakovanj se je znašel tudi dobiček na delnico. Na rezultate družbe močno vpliva struktura njihovih prodajnih trgov. V vzhodni Evropi, ki je njihov največji trg, se spopadajo z nihanji lokalnih valut, na trgih zahodne Evrope pa z močnimi cenovnimi pritiski. Na slednjih so dosegli skoraj 20-odstotno količinsko rast prodaje, zaradi nižjih cen pa se je ta finančno zmanjšala za 8 odstotkov. Razkorak ima velik vpliv na njihove marže EBITDA, ki imajo negativen trend že od leta 2014, se pa približujejo povprečju industrije.«
Kljub manjšemu dobičku in 19-odstotnem lanskem zmanjšanju vrednosti delnice je predsednik Krkine uprave Jože Colarič napovedal, da bodo ohranili dividendno politiko in tudi letos delničarjem izplačali višje dividende. Barbara Gačnik iz Infonda DZU je glede tega dejala: »Delnice Krke so v primerjavi s primerljivimi družbami nižje vrednotene, vendar previdnost pri nakupih ni odveč.« Ali bodo napovedi presežene, bo odvisno od tega, kako konkurenčni bodo z novimi zdravili, ali se bo trend padanja marž ustavil in ali jim bo uspelo znižati stroške. Za letos načrtujejo nekoliko višje investicije kot lani, ozirajo pa se tudi po morebitnih prevzemnih tarčah. Ne nazadnje pa ostajajo tudi pri usmeritvi povečevanja dividend. Zdajšnja dividendna donosnost je več kot petodstotna.
Večja prodaja za manj zaslužka
Tudi lani je bila največja Krkina prodajna regija Vzhodna Evropa, v kateri so ustvarili prodajo v vrednosti 332,3 milijona evrov. V Ruski federaciji, ki je Krkin ključni in največji posamični trg, so prodali za 225,9 milijona evrov izdelkov. Druga regija po velikosti je bila Srednja Evropa, kjer so prodali za 286,7 milijona evrov izdelkov. Na Poljskem, ključnem in največjem trgu v regiji, sicer po velikosti drugem Krkinem, so prodali za 140,6 milijona evrov izdelkov.
Tretja regija po vrednosti prodaje je Zahodna Evropa, kjer so prodali za 282,4 milijona evrov izdelkov. Največ so prodali v Nemčiji, Španiji in Franciji. V Nemčiji, Krkinem najpomembnejšem zahodnoevropskem trgu, sicer pa njenem tretjem največjem, so prodali za 92,6 milijona evrov izdelkov. V Jugovzhodni Evropi so prodali za 152,4 milijona evrov izdelkov, v Sloveniji pa za 85,1 milijona evrov. Z 9,2-odstotnim tržnim deležem so ohranili vodilno mesto med vsemi ponudniki zdravil na domačem trgu.
Naložbe za prihodnost
V skupini Krka so lani za naložbe namenili 131,8 milijona evrov, od tega 80,7 milijona evrov v obvladujoči družbi in 51,1 milijona evrov v odvisnih družbah. Vlagali so predvsem v povečanje in posodobitev proizvodnih in razvojno-raziskovalnih zmogljivosti. Krkina ključna naložba za potrebe razvojne dejavnosti in zagotavljanja kakovosti v naslednjih letih je Razvojno-kontrolni center 4 v proizvodnem kompleksu v Novem mestu.
Najpogostejše zdravstvene težave
Inštitut za raziskovanje trga in medijev, Mediana, je za Delo pripravil informacije o zdravstvenih težavah in blagovnih znamkah zdravil, pri čemer se je fokusiral na redne bralke in bralce Dela. Raziskava (glej infografiko)
Infografika: Delo
je med drugim pokazala, da je največji delež rednih bralcev našega časopisa imelo v zadnjem letu težave z glavobolom, prehladom, zamašenim nosom, kašljem in bolečinami v sklepih. V primerjavi s slovensko populacijo v povprečju pa imajo naši bralci nadpovprečno težave s holesterolom, z bolečinami v sklepih, zgago in zobobolom. Zraven so priloženi tudi podatki (glej spodnjo infografiko) o tem, katere blagovne znamke zdravil za določene kategorije težav najpogosteje uporabljajo bralci Dela.
Infografika: Delo
Poudarek na novih zdravilih
Krka v zadnjih letih za razvoj in raziskave namenja več kot 110 milijonov evrov na leto. Svoji ponudbi nenehno dodajajo nova zdravila in se z njimi širijo tudi na nova terapevtska področja. Zdaj je v teku več kot 170 razvojnih projektov, pri katerih sodeluje več kot 600 Krkinih raziskovalcev z različnih področij - zlasti farmacije, kemije, tehnologije, medicine, biologije in fizike.
Vodilno mesto ima skupina zdravil za bolezni srca in žilja. Sledijo zdravila za bolezni prebavil in presnove, zdravila osrednjega živčnega sistema in tudi zdravila za zdravljenje novotvorb, teh imajo zdaj šest, in diabetesa. Novo področje, v katerega bodo stopili, so avtoimunske bolezni.
Ena poglavitnih prednosti Krkinega razvoja je vertikalna integracija, ki jo uresničujejo že v začetni fazi, to je pri razvoju učinkovin, in nadaljujejo vse do končnega izdelka. Vsako novo zdravilo je podvrženo študijam, inovativne generične oblike pa poleg farmakokinetskih tudi kliničnim raziskavam. Zdaj v različnih fazah poteka več kot deset kliničnih raziskav Krkinih izdelkov.
Lani so v Krki registrirali 19 novih izdelkov v 41 farmacevtskih oblikah in jakostih. Za zdravila na recept, izdelke brez recepta in veterinarske izdelke so po različnih registracijskih postopkih v različnih državah na novo pridobili 546 registracij. Za tri izume so vložili patentne prijave, na podlagi prioritetnih prijav iz leta 2015 pa so vložili dve mednarodni patentni prijavi. V Sloveniji so prijavili 84 blagovnih znamk, vložili so tudi 38 mednarodnih in 61 nacionalnih prijav blagovnih znamk.
Poleg razvoja izdelkov in tehnologij na tradicionalnem farmacevtskem področju v Krki proučujejo in delajo tudi na izdelkih z novejših tehnoloških področij, zlasti podobnih bioloških zdravil. Zato so oblikovali posebno skupino strokovnjakov za rekombinantno tehnologijo, ki se aktivno ukvarja z naborom izdelkov in tehnologij, in izvajajo skrbne preglede na več kot desetih izdelkih, ki so v različnih razvojnih fazah pri potencialnih partnerjih. Prednostno vrednotijo izdelke različnih terapevtskih skupin, kjer se ti izdelki pojavljajo: diabetes, avtoimunske bolezni in onkološka zdravila.
Pri izdelkih, pripravljenih z rekombinantno biotehnologijo, previdno ocenjujejo tveganja ob uveljavljanju nove regulative in vstopanju izdelkov na trge. Zavedajo se namreč, da bodo le tako lahko zagotovili racionalno vlaganje v posamezne projekte.
