Tiskane izdaje
Šentjur – Največja upnica Meje Šentjur Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo po ponedeljkovi skupščini najverjetneje večinska lastnica podjetja. Sedemindevetdesetodstotna lastnica Meje je družba PSZ v stečaju. Ker je tudi tam največja upnica DUTB, za izglasovanje poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala Meje s hkratnim povečanjem osnovnega kapitala s samo 25.000 evri ne bi smelo biti ovir.
Oktobra lani se je Meja znašla v prisilni poravnavi, predlagala jo je Abanka. Meja bi morala plačati vsa poroštva, ki jih je dala za posle matične družbe PSZ. Tega ni zmogla in začela se je prisilna poravnava, od katere pa je največja upnica DUTB marca letos odstopila, ker so dali prednost zunajsodnemu prestrukturiranju, kot v sklicu za ponedeljkovo skupščino piše Mejin direktor Roman Gregorn.
Ta navaja, da je marca znašala prezadolženost Meje 4,7 milijona evrov, kapitalska neustreznost 5,6 milijona evrov, izgube je bilo za skoraj devet milijonov evrov. Vzrok so izključno slabitve finančnih naložb in odhodki zaradi poroštev za obveznosti matične družbe. Kljub temu družba dobro posluje, ima pozitiven ebit in ebitda, vendar brez reprograma dolgov podjetje ne bo dolgoročno finančno vzdržno, ugotavlja Gregorn.
Nič več Zupanca?
Delničarjem tako Gregorn predlaga poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala na nič evrov, razveljavitev vseh obstoječih delnic in hkratno povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki. Gregorn piše, da bi bilo novih denarnih vložkov za zgolj 25.000 evrov, pa še te ne bi bile na voljo vsem: »Vse na novo izdane delnice se ponudijo v odkup družbama DUTB /.../ in Poštna banka Slovenije.« DUTB bo po tem predlogu zagotovila in vplačala 23.230 evrov, PBS 1770 evrov.
To naj ne bi bilo vse, kar bosta DUTB in PBS vložili v Mejo. Na skupščini bodo odločali še, da bi po vplačanih 25.000 evrih izpeljali še konverzijo terjatev v lastniške deleže v skupni vrednosti 6,6 milijona evrov. Terjatve, ki bodo predmet konverzije, so terjatve DUTB in PBS do družbe PSZ Darka Zupanca, za katere je Meja dala poroštvo. DUTB bo tako postala večinska lastnica Meje, ki se ukvarja s sadjarstvom, rejo kokoši nesnic in proizvodnjo jajc.
Konec imperija
Čeprav je sklic skupščine jasen in prav veliko manevrskega prostora za reševanje lastništva Darko Zupanc ne bo imel, stečajni upravitelj PSZ Radovan Triplat pričakuje pritožbe. Če to drži, bo DUTB do pravnomočnega lastništva morala počakati, lahko pa jo odločitev sodišča celo preseneti.
Zupancu, ki je pristal tudi v osebnem stečaju, se ruši tako rekoč vse. V stečaju so PSZ in njeni hčerinski družbi Avto Celje in Hotel Marita, Meja se je za las rešila prisilne poravnave, zelo donosni družbi Hyundai Zagreb in Hyundai Beograd sta ostali brez posla, ko je zaradi stečaja PSZ korejska družba Hyundai Motor Company odpovedala pogodbo. Zupanc je prepričan, da vse to ni naključje, saj je bila njihova skupina res v nekem trenutku zelo zadolžena, vendar realno plačilo ni bilo sporno: »Čas bo pokazal, zakaj je moral biti povzročen stečaj krovne družbe PSZ in njenih odvisnih družb. Po mojem mnenju zaradi razprodaje nepremičnega premoženja v mestnem jedru Celja in butičnega Hotela Marita v Portorožu znanim kupcem, poceni pridobitve zelo donosne družbe Meja Šentjur za izbranca ter zaradi realizacije izgube ekskluzivne pogodbe o prodaji vozil Hyundai s Hyundai Motor Company.«
Triplat je v stečaju PSZ priznal 150 milijonov evrov terjatev, od katerih jih je prav zaradi danih poroštev kar 115 milijonov evrov pogojnih: »Poroštva so kar letela od ene družbe k drugi. Vse je prepleteno, zato je tudi prodaja nepremičnin precej otežena. Če govorimo o Meji, je DUTB unovčila poroštvo. Ko bodo sklepi skupščine pravnomočni, bo DUTB to isto prijavljeno terjatev v stečaju PSZ umaknila. Seveda bo sledil regresni zahtevek Meje.«
Preiskave
Očitno imajo upniki dovolj očitkov, da je celotna drama PSZ zgolj posledica teorije zarote. Upniški odbor PSZ je pred dvema tednoma dal soglasje DUTB, da začne forenzično preiskavo družbe PSZ in njenih odvisnih družb. Morda pa bodo odkrili tudi domnevne pritiske na direktorje, kot je na to opozoril Zupanc. Gregorn ni dal ugovora na začetek prisilne poravnave, kot je zahteval Zupanc, ki danes pravi, da Gregorn ni prvi direktor, ki so ga ustrahovali, in nadaljuje: »Dejstvo je, da DUTB ne deluje v smeri sanacije gospodarstva na podlagi finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Deluje v smeri uničevanja, da se izvaja poceni proces nove privatizacije.« Tudi Zupanc se je po pomoč obrnil na policijo.
